Radon
| ||||||||||||||||||||||
Splošno | ||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, simbol, vrstno število | radon, Rn, 86 | |||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | žlahtni plini | |||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 18, 6, p | |||||||||||||||||||||
Izgled | brezbarven | |||||||||||||||||||||
Relativna atomska masa | (222) g/mol | |||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6 | |||||||||||||||||||||
e- na lupino | 2, 8, 18, 32, 18, 8 | |||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | ||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | plin | |||||||||||||||||||||
Tališče | 202 K (-71 °C, -96 °F) | |||||||||||||||||||||
Vrelišče | 211,3 K (-61,7 °C, -79,1 °F) | |||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 3,247 kJ/mol | |||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 18,10 kJ/mol | |||||||||||||||||||||
Toplotna kapaciteta | (25 °C) 20,786 J/(mol·K) | |||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | ||||||||||||||||||||||
Kristalna struktura | kubični ploskovno-centriran | |||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja | 0 | |||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | ni podatka (Paulingova lestvica) | |||||||||||||||||||||
Ionizacijski potenciali | 1.: 1037 kJ/mol | |||||||||||||||||||||
Atomski polmer (izr.) | 120 pm | |||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 145 pm | |||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | ||||||||||||||||||||||
Magnetna urejenost | nemagneten | |||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | (300 K) 3,61 mW/(m·K) | |||||||||||||||||||||
CAS število | 10043-92-2 | |||||||||||||||||||||
Pomembni izotopi | ||||||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||||||
Viri |
Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.
Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.
Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Poglejte si besedo radon ali Radon v Wikislovarju, prostem slovarju. |
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Radon |