Radon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Radon, 86Rn
Radon
IzgovarjavaIPA: [rádon]
Videzbrezbarvni plin
Masno število[222]
Radon v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Xe

Rn

Og
astatradonfrancij
Vrstno število (Z)86
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 6
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 32, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPplin
Tališče−71 °C
Vrelišče−61,7 °C
Gostota (pri stp)9,73 g/L
v tekočem stanju (pri TV)4,4 g/cm3
Kritična točka104 °C, 6,28 MPa[1]
Talilna toplota3,247 kJ/mol
Izparilna toplota18,10 kJ/mol
Toplotna kapaciteta5R/2 = 20,786 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) −163 −152 −139 −121 −97 −62
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja0, +2, +6
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 2,2
Ionizacijske energije
  • 1.: 1037 kJ/mol
Kovalentni polmer150 pm
Van der Waalsov polmer220 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte radon
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Kristalna strukturaploskovno centrirana kocka (pck)
Face-centered cubic kristalna struktura za radon
Toplotna prevodnost3,61 · 10-3  W/(m·K)
Magnetna ureditevnemagnetik
Številka CAS10043-92-2
Zgodovina
OdkritjeErnest Rutherford in Robert B. Owens (1899)
Prva izolacijaWilliam Ramsay in Robert Whytlaw-Gray (1910)
Najpomembnejši izotopi radon
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
210Rn sint. 2,4 h α 206Po
211Rn sint. 14,6 h ε 211At
α 207Po
222Rn sled 3,8235 d α 218Po
224Rn sint. 1,8 h β 224Fr
Kategorija Kategorija: Radon
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.

Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in pljučnim rakom nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.

Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Haynes, William M., ur. (2011). CRC Handbook of Chemistry and Physics (92. izd.). Boca Raton, FL: CRC Press. str. 4.122. ISBN 1439855110.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]