Radon

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
86 astatradon-
Xe

Rn

Uuo
Rn-TableImage.png
Splošno
Ime, simbol, vrstno število radon, Rn, 86
Kemijska vrsta žlahtni plini
Skupina, perioda, blok 18, 6, p
Izgled brezbarven
Relativna atomska masa (222) g/mol
Elektronska konfiguracija [Xe] 4f14 5d10 6s2 6p6
e- na lupino 2, 8, 18, 32, 18, 8
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin
Tališče 202 K
(-71 °C, -96 °F)
Vrelišče 211,3 K
(-61,7 °C, -79,1 °F)
Talilna toplota 3,247 kJ/mol
Izparilna toplota 18,10 kJ/mol
Toplotna kapaciteta (25 °C) 20,786 J/(mol·K)
Parni tlak
P/Pa 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T/K 110 121 134 152 176 211
Lastnosti atoma
Kristalna struktura kubični ploskovno-centriran
Oksidacijska stanja 0
Elektronegativnost ni podatka (Paulingova lestvica)
Ionizacijski potenciali 1.: 1037 kJ/mol
Atomski polmer (izr.) 120 pm
Kovalentni polmer 145 pm
Razne lastnosti
Magnetna urejenost nemagneten
Toplotna prevodnost (300 K) 3,61 mW/(m·K)
CAS število 10043-92-2
Pomembni izotopi
Glavni članek: Izotopi radona
izo NA t1/2 DM DE (MeV) DP
211Rn sint. 14,6 h ε 2,892 211At
α 5,965 207Po
222Rn 100 % 3,824 d α 5,590 218Po
Viri

Radon je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Rn in atomsko število 86. Ta radioaktivni žlahtni plin nastane z razpadom radija; radon je eden najtežjih plinov in škodljiv zdravju. Najbolj stabilni izotop, Rn-222, ima razpolovno dobo 3,8 dni in se ga uporablja v radioterapiji. Povzroča pljučnega raka.

Čeprav je bil radon odkrit že v začetku prejšnjega stoletja, so prve povezave med njegovimi potomci in [pljučni rak|pljučnim rakom] nastale šele v šestdesetih letih. Zgodba o kancerogenosti tega plina sega že v 16. stoletje, ko so v Nemčiji in na Češkem številni rudarji umirali za tako imenovano »Schneberg krankheit«. Visoka umrljivost rudarjev zaradi pljučnih bolezni se je nadaljevala tudi v 19. stoletju. Še v času druge svetovne vojne so v prid večjim dobičkom pri proizvodnji opreme za vojaške namene pospeševali delo v rudnikih urana in popolnoma zanemarili kakršnokoli zaščito pred radioaktivnostjo.

Šele leta 1956 so se na Švedskem začele sistematične raziskave na tem področju. V prvem obdobju so avtorji v glavnem poročali o koncentraciji radona in njegovih razpadnih produktov v zraku delovnega in bivalnega okolja. Sledilo je obdobje iskanja in pojasnjevanja vzrokov povišanih koncentracij. Slovenija je geološko heterogena dežela in zato zanimiva za meritve koncentracije radona. Prvič so se s tem problemom soočili leta 1969 v zvezi z rudnikom urana v Žirovskem vrhu. Kasneje so ugotovili povišane koncentracije tudi v rudniku živega srebra v Idriji, rudniku svinca in cinka v Mežici, medtem ko so bile vrednosti v premogovnikih nižje zaradi učinkovitega prezračevanja. Meritve so prešle v podzemne jame, pri čemer so v nekaterih delih namerili do 20 kBqm-3. V Postojnski jami je koncentracija radona v območju od 2 so 4 kBqm-3, kar je za obiskovalca prispevek k letni dozi okrog 2 %, zaposleni pa morajo biti pod stalnim radiološkim nadzorom. Poleg meritev, ki potekajo v slovenskih zdraviliščih, so se leta 1986 pričele meritve radona v bivalnem okolju, pri čemer so se osredotočili predvsem na slovenske šole, vrtce in okrog 900 naključno izbranih stanovanj. V Sloveniji do zdaj nimamo uradno določenih omejitev glede koncentracije radona v bivalnem in delovnem okolju, zato načeloma sledimo priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection), ki dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

((pljučni rak)) ((radioaktivnost)) ((razpadni produkt)) ((Bqm)) ((ICRP))