Kritična točka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Ogljikov dioksid dela meglo, ko ga v zaprtem prostoru ohladimo iz superkritične na kritično temperaturo

Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi. Ko se približujemo kritični točki tako, da kapljevino v zaprtem prostoru segrevamo, se njena gostota zmanjšuje, obenem pa se povečuje gostota pare. Gostoti postajata z naraščanjem temperature vse bolj podobni in se pri kritični temperaturi izenačita, tako da ne moremo več razlikovati med fazama. V kritični točki sta površinska napetost in izparilna toplota enaki nič, stisljivost pa naraste prek vseh mej. Tlak v kritični točki je enak kritičnemu tlaku, temperatura kritični temperaturi, gostota pa kritični gostoti. Ker je v kritični točki površinska napetost kapljevine enaka nič, med kapljevino in plinom tudi ni gladine.

Pri temperaturah nad kritično s povečanjem tlaka ne moremo več dobiti kapljevine. V tem smislu včasih imenujejo pline le pri temperaturah nad kritično, pod njo pa plinasto fazo imenujejo paro.

Kritične spremenljivke so uporabne za zapis različnih enačb stanj z eno, ki velja za vse snovi. To je podobno kot pri normaliziranih konstantah.

Po teoriji renormalizacijskih grup je določilna lastnost kritičnosti to, da naravna značilnost dolžinske stopnje fizikalnega sistema, korelacijska dolžina ξ, postane neskončno velika. To se dogaja tudi v faznem prostoru vzdolž kritičnih premic.

Kritično točko opisuje konformna teorija polja.

Kritična temperatura, tlak in gostota nekaterih snovi[uredi | uredi kodo]

snov kritična temperatura
[ K ]
kritični tlak
[ MPa ]
kritična gostota
[kg/m3]
helij 5,19 0,227 690
vodik 33,2 1,297 310
neon 44,4 2,760 484
dušik 126,2 3,390 311
ogljikov monoksid 132,2 3,64
zrak 133 3,95
fluor 144,3 5,220 630
argon 150,87 4,870 531
kisik 154,6 5,050 410
metan 190,2 4,619 163
kripton 209,4 5,500 908
etilen 282 5,04 215
ksenon 289,7 5,840 1105
ogljikov dioksid 304,2 7,375 468
etan 305 4,87 207
acetilen 308 6,4 231
propan 370 4,24 220
radon 378,16
amonijak 405,6 11,595 235
klor 417 7,700 573
butan 425 3,78 228
dietileter 467 3,75 263
etanol 489 6,59 276
benzen 565 5,07 302
brom 584 10,340 302
voda 647,096 22,059 317
jod 819,16
fosfor 994,16
žveplo 1314,16
arzen 1673,16 22,059 317
živo srebro 1750,16
selen 1766,16

Glej tudi[uredi | uredi kodo]