Butan (plin)
| |||
| |||
| Imena | |||
|---|---|---|---|
| Priporočeno IUPAC ime
Butane[1] | |||
| Sistematično ime
butan | |||
| Druga imena
n-butan
| |||
| Identifikatorji | |||
3D model (JSmol)
|
|||
| 969129 | |||
| ChEBI | |||
| ChEMBL | |||
| ChemSpider | |||
| ECHA InfoCard | 100.003.136 | ||
| EC število |
| ||
| Število E | E943a (glazing agents, ...) | ||
| Gmelin | 1148 | ||
| KEGG | |||
| MeSH | butane | ||
PubChem CID
|
|||
| RTECS število |
| ||
| UNII | |||
| UN število | 1011 | ||
CompTox Dashboard (EPA)
|
|||
| |||
| |||
| Lastnosti | |||
| C4H10 | |||
| Videz | brezbarven utekočinjen plin | ||
| Gostota | 2,703 kg/m3 (pri 0 °C) | ||
| Tališče | −140 do −134 °C; −220 do −209 °F; 133 do 139 K | ||
| Vrelišče | −1 do 1 °C; 30 do 34 °F; 272 do 274 K | ||
| v vodi netopno | |||
| Parni tlak | > 1.87 | ||
| Nevarnosti[3] | |||
| GHS piktogrami | 
| ||
| Opozorilna beseda | Pozor | ||
| H220 | |||
| P210 | |||
| NFPA 704 (diamant ognja) | |||
| Plamenišče | −60 °C (−76 °F; 213 K) | ||
| 405 °C (761 °F; 678 K) | |||
| Meje eksplozivnosti |
1.8–8.4% | ||
| NIOSH (ZDA varnostne meje): | |||
PEL (Dopustno)
|
none[2] | ||
REL (Priporočeno)
|
TWA 800 ppm (1900 mg/m3)[2] | ||
IDLH (Takojšnja nevarnost)
|
1,600 ppm[2] | ||
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa). | |||
| Sklici infopolja | |||
Butan je alkanski ogljikovodik z molekulsko formulo C4H10. Je vnetljiv, brezbarven plin, ki ga je lahko utekočiniti, in se uporablja predvsem kot gorivo za plinske štedilnike, vžigalnike cigaret in plinske pečice.
Butan obstaja v dveh izomerih:
- n-butan je popolnoma hidrogenirana veriga štirih atomov ogljika: CH3CH2CH2CH3. Njegovo vrelišče je pri −0,6 °C, tališče pa pri −138,3 °C.
- i-butan, ali izobutan, ima formulo CH3CH(CH3)2, in sistematsko ime 2-metilpropan. Vrelišče ima pri −0,5 °C, tališče pa pri −159,6 °C.
- Zaradi dandanašnjih skrbi zaradi zmanjševanja ozonske plasti, ki jo povzročajo freonski plini, se le-ti v zamrzovalnih sistemih vse bolj in bolj nadomeščajo z izobutanom, posebej v domačih hladilnikih in zamrzovalnikih. Kadar ga uporabljamo kot zamrzovalno sredstvo, je izobutan znan pod kodo R600a.
Lastnosti[uredi | uredi kodo]
Plin je lahko vnetljiv, utekočinjenega plina se ne sme uživati. Na svetlobi se razgradi na CO2 in vodo.
Stik s tekočino lahko povzroči poškodbe oči in ozebline. Vdihavanje lahko povzroči glavobol, slabost, bruhanje, vrtoglavico.
Je brezbarven utekočinjen plin z izrazitim vonjem. Plin ima vrelišče pri 15 0C, plamenišče pri 174 – 104 0C in vnetišče pri 366 0C.
Lahko povzroči eksplozivne mešanice pare in zraka ter lahko reagira z močnimi oksidanti.
Toksikološki podatki[uredi | uredi kodo]
Vdihavanje aerosola-spreja lahko povzroči draženje nosu in zgornjih dihalnih poti, kar lahko povzroči: glavobole, slabost, bruhanje, vrtoglavico, euforijo(ugodje), uspavanost, nezavest in zadušitev.
Dolgotrajno vdihavanje visokih koncentracij aerosola in hlapov, lahko povzroči narkozo in smrt
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Front Matter". Nomenclature of Organic Chemistry : IUPAC Recommendations and Preferred Names 2013 (Blue Book). Cambridge: The Royal Society of Chemistry. 2014. str. 4. doi:10.1039/9781849733069-FP001. ISBN 978-0-85404-182-4.
Similarly, the retained names ‘ethane’, ‘propane’, and ‘butane’ were never replaced by systematic names ‘dicarbane’, ‘tricarbane’, and ‘tetracarbane’ as recommended for analogues of silane, ‘disilane’; phosphane, ‘triphosphane’; and sulfane, ‘tetrasulfane’.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. "#0068". National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
- ↑ "Safety Data Sheet, Material Name: N-Butane" (PDF). USA: Matheson Tri-Gas Incorporated. 5 February 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 1 October 2011. Pridobljeno dne 11 December 2011.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Drugo | |