Kondenzacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pojdi na navigacijo Pojdi na iskanje
Kondenzirana voda znotraj plastenke

Kondenzácija ali utekočínjanje (oziroma pravilneje ukapljevínjanje) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz plinastega v kapljevinsko agregatno stanje. Kondenzacija poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka. Ob kondenzaciji plin odda izparilno toploto. Obratni fazni prehod je izparevanje (evaporacija).[1]

V kemiji pomeni kondenzacija kemijsko reakcijo, v okviru katere se dve spojini (reagenta) povežeta v novo spojino (produkt kemijske reakcije), pri čemer izstopi manjša molekula. Zgled kondenzacije je tvorba amida iz amina in karboksilne kisline, pri čemer izstopi voda.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "condensation in atmospheric chemistry". DOI: 10.1351/goldbook.C01235