Ernest Rutherford
| Ernest Rutherford | |
|---|---|
 [1] | |
| Rojstvo |
30. avgust 1871[2][3][4] Nelson, Nova Zelandija[d][4] |
| Smrt |
19. oktober 1937[5][6][2][7][4] (66 let) Cambridge[5][4] |
| Državljanstvo |
 Nova Zelandija[1] Združeno kraljestvo[1] Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[d][8] |
| Poklic | jedrski fizik, kemik, fizik, profesor |
| Podpis |
 |
Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Rutherforda imenujejo tudi »očeta« atomske fizike.
Vsebina
Življenje[uredi | uredi kodo]
Študiral je na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Združeno kraljestvo). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.
Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.
Dosežki[uredi | uredi kodo]
Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.
Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.
Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.
Priznanja[uredi | uredi kodo]
Nagrade[uredi | uredi kodo]
Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.
Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.
Poimenovanja[uredi | uredi kodo]
Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 Earnest Rutherford
- ↑ 2,0 2,1 Ernest Rutherford — 1834.
- ↑ Find a Grave — 1995.
- ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Ernest Rutherford
- ↑ 5,0 5,1 Капица П. Л. Резерфорд Эрнест // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1975. — Т. 21 : Проба — Ременсы. — С. 582.
- ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Earnest rutherford
Viri[uredi | uredi kodo]
- Strnad, Janez (1998). Fiziki, 2. del. Ljubljana: Modrijan. str. 187–199. COBISS 53716736.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
Več gradiva o temi Ernest Rutherford v Wikimedijini zbirki
Več gradiva o temi
.jpg){kind=small}
- Rojeni leta 1871
- Umrli leta 1937
- Škrbine o kemikih
- Novozelandski fiziki
- Novozelandski kemiki
- Novozelandski akademiki
- Predavatelji na Univerzi McGill
- Predavatelji na Univerzi v Manchestru
- Predavatelji na Univerzi v Cambridgeu
- Člani Papeške akademije znanosti
- Člani Kraljeve družbe
- Predsedniki Kraljeve družbe
- Nobelovi nagrajenci za kemijo
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Matteuccijeve medalje
- Ljudje, po katerih so poimenovali asteroid
- Ljudje, po katerih so poimenovali kemijski element
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Marsu
- Ljudje, po katerih so poimenovali mineral
- Novozelandski univerzitetni učitelji
- Člani Kraljeve švedske akademije znanosti
- Nosilci reda za zasluge Združenega kraljestva
- Pokopani v Westminstrski opatiji
