Ernest Rutherford

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ernest Rutherford
Portret[1]
Rojstvo30. avgust 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[2][3][…]
Spring Grove[d][5]
Smrt19. oktober 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[6][7][…] (66 let)
Cambridge[9][5]
DržavljanstvoFlag of New Zealand.svg Nova Zelandija[1]
Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo[1]
Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske[10]
Poklicjedrski fizik, kemik, fizik, profesor, politik
PodpisErnest rutherford sig.jpg

Ernest Rutherford, 1. baron Rutherford Nelsonski [êrnest ráθerford], PRS, novozelandski fizik, * 30. avgust 1871, Brightwater, Nelson, Nova Zelandija, † 19. oktober 1937, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Rutherforda imenujejo tudi »očeta« atomske fizike.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Študiral je na Kolidžu Canterbury, danes Univerza v Cantenburyju (University of Cantenbury). Od leta 1897 do 1907 je delal na Univerzi McGill v Montrealu (Kanada), kasneje pa je delal na Univerzi v Manchestru (Združeno kraljestvo). Leta 1919 je odšel v znameniti Cavendishev laboratorij Univerze v Cambridgeu.

Od leta 1925 do 1930 je bil predsednik Kraljeve družbe (Royal Society) iz Londona.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Njegov najbolj znan prispevek k atomski fiziki je Ruthefordov model atoma, ki ga je izdelal na podlagi obsevanja zlate folije z delci alfa.

Pred tem je dokazal, da elementi z radioaktivnim razpadom razpadejo v elemente z nižjo številko. Razdelil je radioaktivnost v sevanje alfa, beta in gama. Za ta dosežek je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Bil je prvi, ki je s poskusom dokazal, da se ob obstreljevanju z delci alfa en atom (v njegovem primeru dušik) spremeni v drug atom (v njegovem primeru kisik). Pri teh poskusih je odkril proton.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Rutherfordov kip v rodnem mestu

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba mu je za njegove znanstvene dosežke leta 1922 podelila Copleyjevo medaljo.

Leta 1914 so ga povzdignili v viteški red, leta 1931 pa je prejel naziv baron Rutherford Nelson.

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje kemijski element rutherfordij, kraterja na Luni (Rutherford) in na Marsu (Rutherford), asteroid glavnega pasu 1249 Rutherfordia, ter mineral rutherfordin.

Navedki[uredi | uredi kodo]

»Znanost se deli na dve kategoriji, fiziko in zbiranje znamk.«[11]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Earnest Rutherford
  2. ↑ Ernest Rutherford
  3. ↑ Lundy D. R. The Peerage
  4. ↑ KNAW Past Members
  5. ↑ 5,0 5,1 Encyclopædia Britannica
  6. ↑ Капица П. Л. Резерфорд Эрнест // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1975. — Т. 21 : Проба — Ременсы. — С. 582.
  7. ↑ data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  8. ↑ SNAC — 2010.
  9. ↑ Accademia delle Scienze di Torino — 1757.
  10. ↑ Earnest rutherford
  11. ↑ Strnad (2003), str. 381.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 187–199, COBISS 53716736, ISBN 961-6183-56-7, OCLC 443094911
  • Strnad, Janez (2003), Razvoj fizike, Ljubljana: DZS, d. d., COBISS 122516736, ISBN 86-341-1872-X, OCLC 446245699

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]



Stub icon

Ta članek o kemiku je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.

Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ernest_Rutherford&oldid=5179020«