Robert Wilhelm Bunsen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Robert Bunsen
Portret
Rojstvo Robert Wilhelm Eberhard Bunsen
31. marec 1811({{padleft:1811|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2] ali 30. marec 1811({{padleft:1811|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[3][4]
Göttingen[5][6]
Smrt 16. avgust 1899({{padleft:1899|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[3] (88 let)
Heidelberg[5][7]
Bivališče Zastava Nemčije Nemčija
Narodnost Zastava Nemčije nemška
Področja
Ustanove
Alma mater Univerza v Göttingenu
Mentor doktorske
disertacije
Friedrich Stromeyer
Doktorski študenti
Poznan po odkritje kakodilnega radikala, cezija in rubidija
iznajdba Bunsenovega gorilnika, elektrokemijskega člena ogljik-cink
razvoj metod za plinsko in spektroskopsko analizo
Pomembne nagrade

Robert Wilhelm Eberhard Bunsen, nemški kemik in fizik, * 31. marec 1811, Göttingen, Vestfalija, Nemčija, † 16. avgust 1899, Heidelberg, Baden.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Bunsen je bil najmlajši od štirih sinov profesorja filologije. Študiral je kemijo na Univerzi v Göttingenu in tam leta 1831 doktoriral. Od leta 1836 do 1852 je predaval na Visoki obrtniški šoli (Politehniški šoli) v Kasslu, kjer je nadomestil Wöhlerja. Bil je univerzitetni profesor na univerzah v Marburgu in Breslauu (zdaj Wrocław). Potem pa je bil vse do upokojitve leta 1889 profesor na Univerzi v Heidelbergu.

Leta 1834 je odkril protistrup, hidrirani železov oksid, ki ga še danes uporabljamo proti zastrupitvi z arzenikom. Njegova raziskava dvojnih cianidov, je dokazala načelo v organski kemiji, da je narava sestavljenih snovi odvisna od radikalov, ki jo sestavljajo.

Rezultate svojih raziskav odpadnih plavžnih plinov je leta 1857 objavil v klasičnem delu Gasometrične metode. Z Gustavom Robertom Kirchhoffom velja za utemeljitelja spektralne analize. Leta 1859 sta skonstruirala prvi spektrograf na prizmo. Tega leta je s takšnim postopkom pravilno pojasnil Fraunhoferjeve absorpcijske črte v Sončevem spektru.

Leta 1861 sta z istim postopkom odkrila nova kemijska elementa rubidij in cezij. Po tem postopku se snov, ki se jo proučuje, pričvrsti na platinasto žico, se z Bunsenovim gorilnikom žari in opazuje s spektrografom. Iznašel je že omenjeni gorilnik, čeprav gre zasluga tudi Michaelu Faradayu. Konstruiral je dva galvanska člena s cinkom kot negativno in ogljikom kot pozitivno elektrodo. Člen je uporabil za napajanje obločne svetilke. Izumil je tudi fotometer s katerim je meril njeno svetlost. Galvanski člen je uporabljal pri elektrolitskem postopku pridobivanja čistega kovinskega magnezija. Z elektrolizo je dobil tudi aluminij. Znan je tudi po fotometru z masno zaslonko na zaslonu iz papirja in črpalko na vodni curek.

Bil je zelo odličen eksperimentator. Izumil je še ledni kalorimeter in filtrirno črpalko.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke je leta 1860 prejel Copleyjevo medaljo Londonske kraljeve družbe, leta 1877 Davyjevo medaljo in leta 1898 Albertovo medaljo.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  2. ^ http://www.encyclopedia.com/topic/Robert_Wilhelm_Bunsen.aspx
  3. ^ 3,0 3,1 Record #118664999 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  4. ^ http://global.britannica.com/biography/Robert-Wilhelm-Bunsen
  5. ^ 5,0 5,1 Бунзен Роберт Вильгельм // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  6. ^ http://metro.co.uk/2011/03/31/robert-bunsen-turns-200-top-3-bunsen-burner-videos-647583/
  7. ^ http://www.degruyter.com/dg/viewarticle.fullcontentlink:pdfeventlink/$002fj$002fci.2010.32.issue-6$002fci.2010.32.6.10$002fci.2010.32.6.10.pdf?t:ac=j$002fci.2010.32.issue-6$002fci.2010.32.6.10$002fci.2010.32.6.10.xml

Viri[uredi | uredi kodo]