Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Dimitrij Ivanovič Mendelejev
Portret[1]
Izvirno imeДмитрий Иванович Менделеев
RojstvoДмитрій Ивановичъ Менделѣевъ
27. januar (8. februar) 1834[2][3][1]
Tobolsk, Ruski imperij[2][4][…]
Smrt20. januar (2. februar) 1907[2][5] (72 let)
Sankt Peterburg, Ruski imperij[5][4][1]
NarodnostZastava Rusije ruska
Področjakemija, fizika
Alma materUniverza v Sankt Peterburgu
Znani študentiDimitrij Petrovič Konovalov, Valerij Gemilian, Aleksander Bajkov
Poznan potabela periodnega sistema elementov
Pomembne nagradeDavyjeva medalja (1882)
Copleyjeva medalja (1905)
ZakonecFeozva Nikitična Leščeva (1862 - 1871)
Ana Ivanovna Popova (1882)
PodpisMendelejew signature.jpg

Dimitrij Ivanovič Mendelejev [dimítrij ivánovič mendeléjev] (rusko Дми́трий Ива́нович Менделе́ев), ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Znan je po tem, da je formuliral zakon periodike lastnosti kemičnih elementov, na podlagi katerega je sestavil periodni sistem elementov in napovedal lastnosti še neodkritih elementov ter popravil podatke o obstoječih znanih.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Mendelejev se je rodil v družini očeta Ivana Pavloviča Mendelejeva in matere Marije Dimitrijevne Korniljeve. Najverjetneje je bil Mendelejev najmlajši od 11, 13, 14 ali 17 bratov in sester (točno število ni znano). Njegov oče Ivan je bil učitelj. Čez nekaj časa je oslepel in tako izgubil službo, zato je bila njegova mati primorana znova zagnati opuščeno družinsko steklarno. S trinajstimi leti je postal dijak gimnazije v Tobolsku.

Steklarna je kmalu po tistem pogorela, umrl mu je tudi oče. Mati je z obubožano družino odšla najprej v Moskvo in od tam v Sankt Peterburg, kjer je bil Mendelejev sprejet na pedagoški inštitut tamkajšnje državne univerze. Po diplomi je zbolel za tuberkulozo, zaradi česar se je moral preseliti na polotok Krim. Zaljubil se je v Ano Ivanovo Popovo, čeprav je bil prej že v zakonu. Kasneje jo je zaprosil in ji rekel, da bo naredil samomor, če ga bo zavrnila. Mesec po poroki s Popovo se je zaključila ločitev od dotedanje žene Leščeve. V življenju je imel šest otrok.

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Repinov portret, 1885

Zelo veliko je potoval po svetu in se udeleževal številnih prireditev za kemike. Kasneje je postal profesor na univerzi v Sankt Petersburgu. Napisal je knjigo Organska kemija in učbenik Osnove kemije. Ob pisanju učbenika je ugotovil, da v organski kemiji manjka sistem oz. red. In tu se je začela zgodba o periodnem sistemu elementov. Kmalu je začel iskati sistem, po katerem bi najbolje uredil elemente, njihove spojine ter lastnosti. Leta 1870 je sestavil periodni sistem elementov, ki v Rusiji nosi njegovo ime. To je bil njegov največji dosežek. Kako pa je periodni sistem elementov uredil: ker je ugotovil, da so lastnosti elementov v ponavljajoči/periodni odvisnosti od njihove atomske teže in valence, je 56 takrat znanih elementov razporedil po naraščajoči atomski teži. Njegov velik uspeh pa je bila tudi napoved treh elementov in njihovih značilnosti, ki so jih po odkritju poimenovali po deželah, kjer so jih odkrili: germanij (Ge), skandij (Sc) in galij (Ga).

Bil je pobudnik uvedbe metričnega sistema enot v Ruskem imperiju. Na njegovo pobudo so leta 1893 ustanovili Glavni urad za mere in uteži. Letu 1893 je bil izvoljen za direktorja urada in to delo opravljal do svoje smrti. Izjavil je: »V naravi so mere in uteži glavna orožja spoznanja in nič ni tako majhno, da od tega ne bi bilo odvisno največje.«

Umrl je 2. februarja 1907 v Sankt Peterburgu v Rusiji zaradi gripe.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Medalja Mendelejeva

Za njegove dosežke mu je britanska Kraljeva družba leta 1882 podelila Davyjevo medaljo in leta 1905, kot prvemu Rusu, tudi prestižno Copleyjevo medaljo. Leta 1892 ga je sprejela za tujega člana. Podobnih časti je bil deležen od več evropskih združenj učenjakov, za člana Ruske akademije znanosti pa ni bil izvoljen zaradi kontroverznosti glede zakonskih zvez – po merilih ruske pravoslavne Cerkve je bil namreč bigamist še več let po ločitvi od Leščeve.

Leta 1906 je Nobelov komite predlagal Kraljevi švedski akademiji znanosti, da Mendelejevu podeli Nobelovo nagrado za kemijo. Vendar pa je eden od članov komiteja, Peter Klason, namesto tega predlagal Henrija Moissana, za katerega se je zavzel tudi vplivni kemik Svante Arrhenius (čeprav ni bil član komiteja). Sledila je burna razprava, po kateri je komite na glasovanju izbral Moissana z enim glasom razlike. Po mnenju sodobnikov naj bi Arrhenius preprečeval podelitev nagrade Mendelejevu zato, ker je ta kritiziral njegovo teorijo disociacije.[6] Arrhenius je oviral tudi nominacijo Mendelejeva leta 1907.[7]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

V Rusiji je še zdaj razširjeno poimenovanje »Mendelejeva tabela« za periodni sistem elementov. Formalno je po njem poimenovanih več stvari, med drugim:

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.biography.com/people/dmitri-mendeleyev-9405465
  2. 2,0 2,1 2,2 Л. Чугаев Менделеев, Дмитрий Иванович // Новый энциклопедический словарьSankt Peterburg.: 1915. — Т. 26. Мацеевский — Молочная кислота. — С. 263—269.
  3. И. Чельцов, В. К. Менделеев, Дмитрий Иванович // Энциклопедический словарьSankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1896. — Т. XIX. — С. 82—85.
  4. 4,0 4,1 Погодин С. А. Менделеев Дмитрий Иванович // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1974. — Т. 16 : Мёзия — Моршанск. — С. 67—69.
  5. 5,0 5,1 5,2 Mendeléeff, Dmitri Ivanovich // Encyklopedie Britannica — 11 — NYC: 1911.
  6. Gribbin, J (2002). The Scientists: A History of Science Told Through the Lives of Its Greatest Inventors. New York: Random House. str. 378. Bibcode:2003shst.book.....G. ISBN 978-0-8129-6788-3.
  7. Friedman, Robert M. (2001). The politics of excellence: behind the Nobel Prize in science. New York: Times Books. str. 32–34. ISBN 978-0-7167-3103-0.
  8. "МЕНДЕЛЕ́ЕВСК". Большая российская энциклопедия [Velika ruska enciklopedija] (ruščina). Pridobljeno dne 2020-10-05.
  9. "Mendeleevite-(Ce)". Mindat. Pridobljeno dne 2020-10-05.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Leta 1889 so Mendelejeva povabili na letno Faradayevo predavanje. Ob tej priliki je prikazal svoje nove poglede: