Jacobus Henricus van 't Hoff

Jacobus Henricus van 't Hoff
Rojstvo	30. avgust 1852({{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[…] ali 1852 Rotterdam
Smrt	1. marec 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[…] Berlin
Bivališče	Nizozemska Nemško cesarstvo
Narodnost	Nizozemska
Področja	fizikalna kemija organska kemija
Ustanove	Veterinarski kolegij v Utrechtu Univerza v Amsterdamu Univerza v Berlinu
Alma mater	Tehniška univerza Delft Univerza v Leidnu Univerza v Bonnu Univeza v Parizu Univerza v Utrechtu
Mentor doktorske disertacije	Eduard Mulder
Doktorski študenti	Ernst Cohen
Drugi znani študenti	Frederick George Donnan
Poznan po	kemijska kinetika, stereokemija
Pomembne nagrade	Davyjeva medalja (1893) Nobelova nagrada za kemijo (1901)

Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Leta 1901 je prejel prvo Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje zakonov kemične dinamike in osmotskega tlaka v raztopinah.

Življenje

Van 't Hoff se je že v zgodnji mladosti zanimal za znanost. Od leta 1869 je študiral na politehničnem inštitutu v Delftu tehniko, od leta 1871 matematiko na Univerzi v Leidnu, od leta 1872 kemijo pri Friedrichu Kekuléju v Bonnu in od 1873 nadaljeval študij kemije pri Charlesu Wurtzu v Parizu. Doktoriral je na Univerzi v Utrehtu, kjer je leta 1874 postal asistent na veterini. Leta 1877 se je začel ukvarjati s kemijo na Univerzi v Amsterdamu, kjer je postal leta 1878 profesor. Od leta 1869 do smrti je delal na Univerzi v Berlinu.

Dosežki

Že pred podelitvijo doktorskega naziva je objavil prvo od pomebnih del o organski kemiji. Razložil je fenomen optične aktivnosti s predpostavko, da so povezave med atomom ogljika in njegovimi štirimi sosedi urejene tako, da je ogljikov atom v sredini, sosedi pa v vogalih tetraedra. Štiri povezave morajo biti različne. Take povezave omogočajo, da nastopa molekula kot dva enantiomera, torej v dveh zrcalnih oblikah. Enako idejo za razjasnitev optične aktivnosti je neodvisno od njega dobil tudi francoski kemik Joseph LeBel.

Glej tudi

• van 't Hoffov zakon

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Jacobus van 't Hoff v Wikimedijini zbirki