Otto Hahn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Otto Hahn
Portret
Otto Hahn okoli leta 1938
Rojstvo 8. marec 1879({{padleft:1879|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2]
Frankfurt na Majni[3]
Smrt 28. julij 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[3][2] (89 let)
Göttingen[3]
Državljanstvo Flag of Germany.svg Nemčija
Poklic kemik, univerzitetni profesor, pisatelj
Podpis Otto Hahn signature.svg

Otto Hahn, nemški kemik, * 8. marec 1879, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen, Nemčija.

Kemijo je študiral v Marburgu in Münchnu. Leta 1901 je doktoriral, nato pa poučeval na Univerzi v Marburgu, od leta 1904 v Londonu, od leta 1905 v Montrealu in od leta 1906 v Berlinu.

Leta 1918 je skupaj z avstrijsko fizičarko Lise Meitner odkril kemični element protaktinij (Pa). Po njem naj bi poimenovali tudi element s številom 105 ali 108 (kot Hahnij), vendar noben od predlogov ni bil sprejet, ena od štirih jedrskih tovornih ladij pa nosi njegovo ime (Otto Hahn). Njegov največji dosežek izvira iz poskusov, ki jih je opravil skupaj s Fritzem Strassmanom, pri katerih sta obstreljevala uran z nevtroni in predstavlja primer jedrske cepitve. S tem sta postala prva, ki jima je v umetnih okoliščinah uspelo doseči jedrsko cepitev.

Leta 1944 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #118544853 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 3,2 Ган Отто — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Viri[uredi | uredi kodo]