Otto Hahn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Otto Hahn, okoli 1938

Otto Hahn, nemški kemik, * 8. marec 1879, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen, Nemčija.

Kemijo je študiral v Marburgu in Münchnu. Leta 1901 je doktoriral, nato pa poučeval na Univerzi v Marburgu, od leta 1904 v Londonu, od leta 1905 v Montrealu in od leta 1906 v Berlinu.

Leta 1918 je skupaj z avstrijsko fizičarko Lise Meitner odkril kemijski element protaktinij (Pa). Po njem naj bi poimenovali tudi element s številom 105 ali 108 (kot Hahnium), vendar noben od predlogov ni bil sprejet, ena od štirih nuklearnih tovornih ladij pa nosi njegovo ime (Otto Hahn). Njegov največji dosežek izvira iz poskusov, ki jih je opravil skupaj s Fritzem Strassmanom, pri katerih sta obstreljevala uran z nevtroni in predstavlja primer nuklearne fisije. Otto Hahn in Fritz Strassman sta bila s tem prva, ki jima je v umetnih okoliščinah uspelo cepiti atom.

Leta 1944 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

Literatura[uredi | uredi kodo]