Theodore William Richards

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Theodore William Richards
Portret
Rojstvo31. januar 1868({{padleft:1868|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Germantown[d][4][5]
Smrt2. april 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[4][1][…] (60 let)
Cambridge[4]
NarodnostZdružene države amerike
Področjafizikalna kemija
UstanoveUniverza Harvard
IzobrazbaUniverza Haverford
Univerza Harvard
Mentor doktorske
disertacije
Josiah Parsons Cooke
Doktorski študentiGilbert N. Lewis
Farrington Daniels
Malcolm Dole
Charles Phelps Smyth
Hobart Hurd Willard
Poznan poAtomska masa elementov
Termokemija
elektrokemija
Pomembne nagradeDavyjeva Medalja (1910)
Willard Gibbsonova nagrada (1912)
Nobelova nagrada za kemijo (1914)
Franklinova Medalja (1916)

Theodore William Richards, ameriški znanstvenik, * 31. januar 1868, Germantown2. april 1928, Cambridge, Massachusetts.

Velja za prvega ameriškega znanstvenika, ki je prejel Nobelovo nagrado na področju kemije. Nagrado je prejel za njegove prispevke k natančni določitvi atomskih mas velikega števila kemijskih elementov. V svoje življenju je zelo tesno sodeloval z Josiahom Parsonsom Cookom.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Theodore Richards se je rodil 31. januarja 1868 v mestu Germantown v Pensilvaniji, očetu William Trost Richardsu in materi Anni (roj. Matlack). Njegov oče je bil zelo znan slikar pokrajin in podeželja, medtem ko je njegova mama bila zelo znana pesnica. V svojem otroštvu je veliko potoval, ter bil do 14 leta šolan od mame. Njegovi prvo zanimanje za znanost se je pojavilo, ko je nekega poletja ob obisku mesta Newport spoznal profesorja Josiaha Parsonsa Cookaa, ki mu je s svojim teleskopom pokazal Saturnove obroče. Z njim je kasneje tudi sodeloval. Njegovo zanimanje se je leta 1878 le še povečalo, ko je z družino obiskal Evropo, kjer je dve leti potoval po Angliji in Franciji.

Ob vrnitvi domov se je nato leta 1883 pri komaj 14 letih vpisal na Kolidž Haverford v Pensilvaniji, kjer je leta 1885 tudi diplomiral iz naravoslovja. Nato se je vpisal na Univerzo Harvard, kjer je kasneje leta 1886 diplomiral iz področja umetnosti, kot pripravo na nadaljnje študije znanosti. Kasneje je leta 1888 tudi doktoriral iz kemije po mentorstvom Josiaha Parsonsa Cooka. Njegova doktorska tema določevanja atomske mase kisika v primerjavi z vodikom, ki jo je začel v letu 1886 je bila začetek vseh njegovih nadaljnih raziskav. Po končanem doktoratu se je eno leto izpopolnjeval v Nemčiji na Univerzi v Göttingenu pod mentorstvom Victorja Meyerja, P. Jannascha, G. Krussa in W. Hempela.

Ob vrnitvi je nato leta 1889 sprejel vlogo docenta na Univerzi Harvard. Kasneje je leta 1901 postal tudi redni profesor, kljub temu, da so mu istega leta na Univerzi v Göttingenu ponudili boljši položaj. Leta 1903 mu je bil dodeljen položaj vodje oddelka kemije na univerzi, leta 1912 pa je postal tudi glavni profesor za kemijo ter direktor novega spominskega laboratorija Wolcotta Gibbsa.

Theodore Richards je večino svojega znanja in časa uporabil za raziskave atomske mase elementov. To je bilo zelo razvidno iz njegove študije. saj je do leta 1932 skupaj s svojimi učenci raziskovali atomske mase kar 55 elementov. Za svoja dela je prejel veliko nagrad in častnih doktoratov z različnih univerz.

Leta 1896 se je poročil z Miriam Stuart Thayer, s katero je imel hčer Grace Thayer in dva sinova, Greenougha Thayerja in Williama Theodora.

Umrl je 2. aprila 1928 v Cambridgeu pri 60 letih. Pravilo se je, da naj bi trpel za kroničnimi dihalnimi težavami, depresijo ter tresavico.

Delo in raziskave[uredi | uredi kodo]

Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje atomskih mas elementov. S svojimi raziskavami je začel že leta 1889 med svojim doktorskim študijem, kjer je sprva raziskoval baker in kisik. Ob obisku Nemčije je prekinil svoje raziskave, takoj po vrnitvi pa jih je nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo tulija kjer je izvedel 15000 rekristalizacij tulijevega bromata, da je pridobil čisti tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim spektrofotometrom dobimo boljše in natančnejše rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil Davyjevo medaljo leta 1914 pa celo Nobelovo nagrado za kemijo.

Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih atomskih mas, s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj izotopov. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev naravno pridobljenega svinca in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da se atomski masi nista ujemali.

Na svoj seznam izumov je dodal:

  • Adiabatni kolorimeter - toplotno izolirana aparatura v kateri se analizirajo toplote spremembe reakcij.
  • Nephelometer - aparatura, ki omogoča določitev koncentracije suspendiranih delcev v tekočinah in plinih na podlagi jakosti odbite svetlobe od delcev.

Njegove stranske raziskave se vključevale stisljivost oz. kompresibilnost atomov, nevtralizacije raztopin, elektrokemijske lastnosti amalgamov. Njegova raziskava o obnašanju elektrokemijskih potencialov pri nizkih temperaturah ob pomoči Nernsta je kasneje privedla do Nernstovega zakona o toploti in tretjega zakona termodinamike.

Nagrade in dosežki[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]