Kraljeva družba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu.

Londonska kraljeva družba za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo (angleško Royal Society) iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja. Ustanovili so jo leta 1660, leta 1783 pa se je združila z Kraljevo družbo v Edinburgu. Kraljeva irska akademija, ustanovljena leta 1782 je tudi tesno povezana s Kraljevo družbo. Člane Kraljeve družbe označujejo s kratico F.R.S. (Fellow of the Royal Society).

Vse tri družbe se ukvarjajo predvsem z matematičnimi in naravoslovnimi znanostmi in področji. Obstaja tudi več drugih kraljevih družb, ki podpirajo druga področja znanosti.

Čeprav je Kraljeva družba prostovoljno društvo, velja za narodno akademijo znanosti Združenega kraljestva. Je članska organizacija Znanstvenega sveta.

Članstvo[uredi | uredi kodo]

Član lahko postane državljan katere od držav Skupnosti narodov in Republike Irske, sicer morajo biti izvoljeni kot tuji člani. Družba pozna še dve dodatni kategoriji članstva, »kraljeve člane« (za člane, ki pripadajo britanski kraljevi družini) in »častne člane«. Člani so upravičeni do uporabe naziva FRS (kratica za Fellow of the Royal Society) za imenom, tuji člani pa ForMemRS. Na leto lahko izvolijo največ 44 članov, šest tujih in enega častega člana.[1] Članstvo je priznano po celem svetu kot eno od najprestižnejših položajev v znanosti.

Med ustanovnimi člani družbe je bilo veliko znamenitih znanstvenikov, oziroma so skozi zgodovino postali njeni člani. V najzgodnejši skupini (»original fellow«) so bili Robert Boyle, John Evelyn, sir Francis Fane, Nicasius Le Febure, sir John Finch, John Gauden, Francis Glisson, Theodore Haak, William Hammond, sir Robert Harley, Christopher Hatton, sir James Hayes, Nathaniel Henshaw, Thomas Henshaw, William Hoare, William Holder, Robert Hooke, sir John Hoskins, Charles Howard, sir Andrew King, Christopher Merrett, Edward Montagu, sir Anthony Morgan, sir William Petty, John Wallis, John Wilkins, Thomas Willis in sir Christopher Wren. Sir Isaac Newton jim je prikazal svojo teorijo o optiki in je kasneje postal njen predsednik.

Predsedniki[uredi | uredi kodo]

Žezlo Kraljeve družbe
Glejte glavni članek Predsednik Kraljeve družbe

Seznam izbranih predsednikov:

Tuji člani[uredi | uredi kodo]

Od tujcev so kot člani najbolj znani:

Izbrana bibliografija[uredi | uredi kodo]

Časovni pregled (nepopoln)[uredi | uredi kodo]

  • 1660. - neuradni sestanki,
  • 1660 28. november - ustanovitev,
  • 1661 - ime se prvič pojavi v tisku, knjižnica predstavi svojo prvo knjigo,
  • 1662 - Kraljeva ustanovna listina dovoli družbi objavljati,
  • 1663 - druga Kraljeva ustanovna listina,
  • 1665 - prva izdaja Philosophical Transactions,
  • 1666 - zaradi požara v Londonu se družba preseli v Arundel House,
  • 1710 - družba si pridobi lastno domovanje v Crane Courtu.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Election and Admission of Fellows, Foreign Members and Honorary Fellows". The Royal Society. Pridobljeno dne 2008-07-10. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

v angleščini