Murray Gell-Mann

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Murray Gell-Mann
Portret
Rojstvo 15. september 1929({{padleft:1929|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1] (87 let)
New York[1]
Bivališče Flag of the United States.svg ZDA
Narodnost Flag of the United States ameriška
Področja fizika
Alma mater Univerza Yale
diploma 1948
MIT
doktorat 1951
Disertacija Coupling strength and nuclear reactions (1951)
Mentor doktorske
disertacije
Victor Frederick Weisskopf
Doktorski študenti Jon Mathews (1957)
Donald F. DuBois (1959)
Henry Hoyt Hilton (1960)
Carl Iddings (1960)
Philip Moss Platzman (1960)
Kenneth Geddes Wilson (1961)
Sidney Richard Coleman (1962)
James Burkett Hartle (1964)
George Zweig (1964)
Rodney James Crewther (1971)
Henry Jay Melosh (1972)
Kenneth Young (1972)
Christopher Thaddeus Hill (1977)
Cosmas K. Zachos (1979)
Barton Zwiebach (1983)
Todd Andrew Brun (1994)
Poznan po skovanje izraza 'kvark'
osnovni delci
efektivna kompleksnost
Gell-Mann-Lowov izrek
Gell-Mannove matrike
Gell-Mann-Lowova formula renormalizacijske grupe
Gell-Mann-Nišidžimova formula
Gell-Mann-Okubova masna formula
čudnost
plektika
Pomembne nagrade Heinemanova nagrada (1959)
Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko 1969)
Zakonec
  • J. Margaret Dow, p. 1955, † 1981
  • Marcia Southwick, p. 1992
Otroci dva
Spletna stran

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gell-Mann je leta 1969 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za svoje delo o teoriji fizike osnovnih delcev. Vpeljal je pojem osemkratne poti, ki bi skladno uredila veliko število delcev, ki so jih eksperimentalno odkrili do tedaj. Osemkratna pot je uvedla jasno povezavo med razvrstitvijo kvarkov in abstraktno algebro.

Napisal je priljubljeno znanstveno knjigo Kvark in jaguar, Dogodivščine v preprostem in zapletenem (The Quark and the Jaguar, Adventures in the Simple and the Complex).

Leta 1959 je kot prvi fizik prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva.

Njegov doktorant je bil med drugim Hartle leta 1964 na Caltechu.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Гелл-Ман Марри — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]