Vladimir Igorjevič Arnold

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Vladimir Igorjevič Arnold
Portret
Vladimir Igorjevič Arnold, 2008
Rojstvo 12. junij 1937({{padleft:1937|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][2][3][4][5][6][7][8]
Odesa, Ukrajinska SSR, Sovjetska zveza[9][10][11][12]
Smrt 3. junij 2010({{padleft:2010|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:3|2|0}})[13][1][3][14][5][6][7][8] (72 let)
Pariz[9][15][16][17]
Bivališče Flag of the Soviet Union.svg Sovjetska zveza
Zastava Rusije Rusija
Državljanstvo sovjetsko
rusko
Narodnost Zastava Rusije ruska
Področja matematika, matematična fizika
Ustanove Državna univerza v Moskvi
Matematični inštitut Steklova
Alma mater Državna univerza v Moskvi
diploma 1959
doktorat 1961
Mentor doktorske
disertacije		 Andrej Nikolajevič Kolmogorov
Doktorski študenti Eduard Grigorjevič Belaga (1965)
Ashold Georgijevič Hovanski (1973)
Aleksander Nikolajevič Varčenko (1974)
Sergej Vladimirovič Hmutov (1985)
Aleksander Borisovič Givental (1987)
Boris Shapiro (1990)
Mihail Zalmanovič Šapiro (1992)
Poznan po Arnoldova mačja preslikava
Arnoldova domneva
problem zmečkanega rublja
izrek KAM
Pomembne nagrade Heinemanova nagrada (2001)
Wolfova nagrada za matematiko (2001)
Shawova nagrada (2010)
Spletna stran

Vladimir Igorjevič Arnold (rusko Влади́мир И́горевич Арно́льд), ruski matematik, * 12. junij 1937, Odesa, Sovjetska zveza (sedaj Ukrajina), † 3. junij 2010, Pariz, Francija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Arnold je najbolj znan po izreku KAM o stabilnosti integrabilnega hamiltonskega sistema in po delni rešitvi Hilbertovega trinajstega problema o rešitvi enačb 7. stopnje s funkcijami dveh spremenljivk leta 1957. Bil je učenec Kolmogorova. Prispeval je pomembne dosežke na področja, kot so: teorija dinamičnih sistemov, teorija katastrof, topologija, algebrska geometrija, klasična mehanika in teorija singularnosti.

Leta 2001 je prejel Heinemanovo nagrado za matematično fiziko Ameriškega fizikalnega društva in Wolfovo nagrado za matematiko. Leta 2008 je skupaj s Faddejevom prejel Shawovo nagrado.

Po njem so poimenovali asteroid 10031 Vladarnolda.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ http://www.telegraph.co.uk/news/obituaries/science-obituaries/7886200/Vladimir-Arnold.html
  3. ↑ 3,0 3,1 http://www.theguardian.com/science/2010/aug/19/v-i-arnold-obituary
  4. ↑ http://www.nytimes.com/2010/06/11/science/11arnold.html
  5. ↑ 5,0 5,1 MacTutor History of Mathematics archive
  6. ↑ 6,0 6,1 Comité des travaux historiques et scientifiques — 1834.
  7. ↑ 7,0 7,1 SNAC — 2010.
  8. ↑ 8,0 8,1 Encyclopædia Britannica
  9. ↑ 9,0 9,1 Record #119540878 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  10. ↑ http://iopscience.iop.org/0036-0279/52/5/M10/pdf/0036-0279_52_5_M10.pdf
  11. ↑ http://www.ams.org/samplings/this-math-month/thismathmonth-jun
  12. ↑ http://www.turpion.org/php/full/infoFT.phtml?journal_id=rm&paper_id=2106
  13. ↑ http://www.heraldsun.com.au/news/breaking-news/numbers-up-as-top-mathematician-vladimir-arnold-dies/story-e6frf7jx-1225875367896
  14. ↑ http://lifeinlegacy.com/Display.aspx?weekof=2010-06-05
  15. ↑ http://www.chicagotribune.com/topic/arts-culture/david-hilbert-PEHST000926.topic
  16. ↑ http://www.ams.org/bookstore/pspdf/mbk-86-pref.pdf
  17. ↑ http://www.cambridge.org/us/academic/subjects/mathematics/number-theory/dynamics-statistics-and-projective-geometry-galois-fields

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vladimir Igorjevič Arnold
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Vladimir Igorjevič Arnold


Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vladimir_Igorjevič_Arnold&oldid=4678402«