Léon Van Hove

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Léon Van Hove
Professor Léon Van Hove, raziskovalni glavni direktor CERN od 1976 do 1980
Léon Van Hove v CERN
Rojstvo 10. februar 1924({{padleft:1924|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][…]
Bruselj[d]
Smrt 2. september 1990({{padleft:1990|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2][…] (66 let)
Ženeva[4]
Druga imena Léon Charles Prudent van Hove
Bivališče Zastava Belgije Belgija
Narodnost Zastava Belgije belgijska
Področja fizika
Alma mater Svobodna univerza v Bruslju
doktorat 1946
Mentor doktorske
disertacije
Théophile Ernest de Donder
Doktorski študenti Nicolaas Marinus Hugenholtz (1957)
Theodorus Wilhelmus Ruijgrok (1958)[5]
William Robert Frazer (1959)[6]
Willem van Haeringen (1960)
Edward Verboven (1961)
Martinus Veltman (1963) Nobel prize medal.svg
Poznan po Van Hoveova singularnost
Groenewold-Van Hoveov izrek
Pomembne nagrade Francquijeva nagrada (1958)
Heinemanova nagrada (1962)
medalja Maxa Plancka (1974)

Léon Charles Prudent Van Hove, belgijski fizik, * 10. februar 1924, Bruselj, Belgija, † 2. september 1990, Ženeva, Švica.[7]

Van Hove je bil med letoma 1976 in 1980 skupaj z Johnom Bertramom Adamsom raziskovalni glavni direktor Cerna.[8][9] Raziskoval je na področju matematike, fizike trdnin, fizike osnovnih delcev in jedrske fizike ter fizikalne kozmologije.[10]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Študiral je matematiko in fiziko na Université Libre de Bruxelles (ULB). Na tej univerzi je leta 1946 doktoriral iz matematike. Med letoma 1949 in 1954 je delal na Inštitutu za višji študij v Princetonu (New Jersey) na podlagi srečanja z Oppenheimerjem. Kasneje je delal v Brookhavenskem narodnem laboratoriju in bil profesor ter predstojnik Inštituta za teoretično fiziko Univerze v Utrechtu. V 1950-ih je položil teoretične temelje analize neprožnega sipanja nevtronov|nevtronov s pomočjo dinamičnega strukturnega faktorja.

Leta 1958 je prejel Francquijevo nagrado za eksaktne znanosti. V letu 1959 so ga povabili za vodjo teoretičnega oddelka v CERN v Ženevi.[11] Van Hovea so leta 1975 skupaj z Adamsom izvolili za glavnega direkorja CERN, kot odgovornega za raziskovalne dejavnosti organizacije.[12] Med njegovim direktorstvom so predlagali projekt LEP.[13]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 SNAC — 2010.
  2. 2,0 2,1 Biografisch Portaal — 2009.
  3. 3,0 3,1 Biographie Nationale de BelgiqueBruxelles: 1866.
  4. Catalogus Professorum Academiae Rheno-Traiectinae
  5. "Theodorus W. Ruijgrok", Inštitut za višji študij (angleščina), 2016, pridobljeno dne 2016-05-31 
  6. "William R. Frazer", Inštitut za višji študij (angleščina), 2016, pridobljeno dne 2016-05-31 
  7. "Van Hove, Léon Charles Prudent (1924-1990)". Bestor - Belgian Science and Technology Online Resources (nizozemščina). KU Leuven. Pridobljeno dne 2015-09-02. 
  8. "Léon Van Hove 1924-1990", CERN Courier 30 (7), 1990-09: 7 
  9. Martin idr. (1991).
  10. Jacob (1991).
  11. "Who's who in Cern: Léon van Hove: Director, Theoretical Studies division", CERN Courier (angleščina) 1 (13-14), 1960-08: 2 
  12. "Appointment of the Directors-General of the Organization" (angleščina). CERN. Pridobljeno dne 2015-09-02. 
  13. "The LEP Project, Phase 1 - Proposal of the Directors-General to the CERN Council" (angleščina). CERN. Pridobljeno dne 2015-09-02. 

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predhodnik: 
Willibald Jentschke in John Bertram Adams
Glavni direktor CERN
1976 – 1980 z Johnom Bertramom Adamsom
Naslednik: 
Herwig Schopper