Evropska organizacija za jedrske raziskave
European Organization for Nuclear Research Organisation Organisation européenne pour la recherche nucléaire | |
![]() | |
![]() Sedež Cerna v Meyrinu, Švica, pogled proti meji | |
![]() Polnopravne članice | |
Nastanek | 29. september 1954[1] |
---|---|
Sedež | Meyrin, Ženeva, Švica 46°14′03″N 6°03′10″E / 46.23417°N 6.05278°E |
Članice | 25 polnopravnih članic (glej besedilo) |
Uradni jeziki | angleščina in francoščina |
Predsednik sveta | Costas Fountas[2] |
Generalna direktorica | Fabiola Gianotti |
Proračun (2022) | 1405 milijonov CHF[3] |
Spletna stran | www |
Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev. Njen sedež je zahodno od Ženeve v občini Meyrin, ob meji med Francijo in Švico. Trenutno je v CERN včlanjenih 25 evropskih držav in Izrael, ima okrog 2.500 polno zaposlenih ljudi, poleg njih pa sodeluje še okrog 7.900 znanstvenikov in inženirjev s 580 univerz ter raziskovalnih inštitucij. Slovenija je formalno zaprosila za članstvo junija 2009,[4] leta 2017 je pridobila status pridružene članice, polnopravna članica je postala leta 2025.[5]
Glavni cilj organizacije je izgradnja pospeševalnikov delcev za raziskave na področju fizike osnovnih delcev. Trenutno največji tovrstni projekt je Veliki hadronski trkalnik, ki se nahaja pod zemljo v bližini sedeža CERN. Organizacija je znana tudi kot rojstni kraj svetovnega spleta, ki je nastal zaradi potreb po distribuirani obdelavi ogromne količine podatkov iz poskusov.
Članice
[uredi | uredi kodo]Trenutno ima status članic v Cernu 25 držav. Države ustanoviteljice Cerna:
Belgija
Danska
Nemčija (takratna Zahodna Nemčija)
Francija
Grčija
Italija
Norveška
Švedska
Švica
Nizozemska
Združeno kraljestvo
Jugoslavija (zapustila CERN leta 1961)
Nove članice:
Avstrija (pridružena leta 1959)
Španija (pridružena leta 1961, zapustila 1969, ponovno se je pridružila 1983)
Portugalska (pridružena leta 1985)
Finska (pridružena leta 1991)
Poljska (pridružena leta 1991)
Madžarska (pridružena leta 1992)
Češka (pridružena leta 1993)
Slovaška (pridružena leta 1993)
Bolgarija (pridružena leta 1999)
Izrael (pridružena leta 2014)
Romunija (pridružena leta 2016)
Srbija (pridružena leta 2018)
Estonija (pridružena leta 2024)
Slovenija (pridružena leta 2025)
Status pridružene članice imajo:
Še dve državi in dve mednarodni organizaciji imata status opazovalcev:
Nekdanji opazovalki:
Rusija (suspendirana leta 2022)
- Združeni inštitut za jedrske raziskave (suspendiran leta 2022)
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ James Gillies (2018). CERN and the Higgs Boson: The Global Quest for the Building Blocks of Reality. Icon Books Ltd. ISBN 978-1-78578-393-7.
- ↑ »Professor Costas Fountas elected as next President of the CERN Council«. CERN. 30. september 2024. Pridobljeno 11. junija 2025.
- ↑ »Final Budget of the Organization for the sixty-eighth financial year 2022« (PDF). CERN. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. oktobra 2022. Pridobljeno 9. septembra 2022.
- ↑ »Slovenija na poti k članstvu v Cernu«. MMC RTV-SLO. 2. junij 2009. Pridobljeno 20. avgusta 2009.
- ↑ »Slovenija uradno 25. polnopravna članica Cerna-Delo«. Delo. 23. junij 2025. Pridobljeno 4. julija 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna spletna stran
- Recruitment and training opportunities at CERN
- CERN at 50. The Economist.
- Hands-On-CERN Arhivirano 2016-10-10 na Wayback Machine. - izobraževalna spletna stran o CERN in fiziki osnovnih delcev
- Globe of Science and Innovation info
- Microcosm Museum Info Arhivirano 2007-07-12 na Wayback Machine.