Steven Weinberg

Steven Weinberg
Steven Weinberg leta 2010, Texas Book Festival
Rojstvo	3. maj 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:3|2|0}}) (86 let) New York, New York
Bivališče	ZDA
Narodnost	ameriška
Področja	teoretična fizika
Ustanove	Univerza Teksasa v Austinu Univerza Kalifornije, Berkeley MIT Univerza Harvard Univerza Columbia
Alma mater	Univerza Cornell diploma (1954) Univerza Princeton doktorat (1957)
Disertacija	The role of strong interactions in decay processes (1957)
Mentor doktorske disertacije	Sam Bard Treiman
Doktorski študenti	Orlando Alvarez Claude Bernard Lay Nam Chang Bob Holdom Raphael Flauger Nicholas C. Tsamis Ubirajara van Kolck Rafael Lopez-Mobilia Fernando Quevedo Mark G. Raizen Scott Willenbrock John Preskill
Poznan po	elektrošibka interakcija Weinbergov kot Weinberg-Wittenov izrek
Pomembne nagrade	Heinemanova nagrada (1977) Nobelova nagrada za fiziko (1979) nacionalna medalja znanosti ZDA (1991)
Zakonec	Louise Weinberg (⚭ 1954)
Otroci	1
Spletna stran

Steven Weinberg, ameriški fizik, * 3. maj 1933, New York, New York, ZDA.

Weinberg je leta 1979 prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za doprinose k teoriji poenotene šibke in elektromagnetne interakcije med osnovnimi delci in med drugim za napoved šibkega nevtralnega toka.«

Po njem se imenuje asteroid 6036 Weinberg, odkrit 13. februarja 1988 v Observatoriju La Silla.

Izbrana dela

• Gravitacija in kozmologija: Načela in uporabe teorije relativnosti (1972)
• Prve tri minute: sodobni pogled na nastanek vesolja (1977, spremenjeno z novo spremno besedo leta 1993, ISBN 0-465-02437-8)
• Odkritje podatomskih delcev (1983)
• Osnovni delci in zakoni fizike (1987; z Richardom Feynmanom)
• Sanje o končni teoriji: znanstvenikovo iskanje zadnjih zakonov narave (1993)
• Kvantna teorija polj (tri zbirke: 1995, 1996, 2003)
• »Facing Up«: Znanost in njeni kulturni nasprotniki (2001)
• Slava in groza: Prihajajoča jedrska nevarnost (2004, NYRB)
• »Facing Up«: Znanost in njeni kulturni nasprotniki (2003, HUP)