Pojdi na vsebino

Karl Alexander Müller

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Karl Alexander Müller
Portret
Rojstvo20. april 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][…]
Basel
Smrt9. januar 2023({{padleft:2023|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[3][4][5] (95 let)
Zürich[6]
Državljanstvo Švica
Poklicfizik, univerzitetni učitelj

Karl Alexander Müller, švicarski fizik, * 20. april 1927, Basel, Švica, † 9. januar 2023, Zürich.

Po diplomi in doktoratu na ETH Zürich se je zaposlil v laboratoriju podjetja IBM, kjer se je posvetil raziskavam keramičnih oksidov. V 1980. letih se je namenil najti snov, ki bi postala superprevodna pri višji temperaturi kot takrat znane snovi, v ta namen je v laboratorij pripeljal sodelavca Johannesa Bednorza, s katerim sta sistematično preučevala okside. Leta 1986 sta odkrila barijev-lantanov-bakrov oksid, ki je postal superprevoden pri temperaturi 35 K, 12 K višje kot prej.

Odkritje je spodbudilo živahno raziskovalno aktivnost in še v istem letu so drugi raziskovalci dosegli superprevodnost v novih oksidih pri temperaturah blizu 100 K, kar je nakazalo, da bi bil lahko pojav nekoč uporaben pri proizvodnji in prenosu električne energije. Bil je mdr. zunanji svetovalec IJS v Ljubljani.

Müller in Bednorz sta si leta 1987 za preboj v raziskavah superprevodnikov razdelila Nobelovo nagrado za fiziko.[7] Še pred tem je bil istega leta izvoljen za dopisnega člana SAZU.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Encyclopædia Britannica
  2. Brockhaus EnzyklopädieF.A. Brockhaus, 1796.
  3. https://www.swissinfo.ch/ger/alle-news-in-kuerze/physik-nobelpreistraeger-karl-alex-mueller-stirbt-mit-95-jahren/48209386
  4. https://www.lematin.ch/story/le-prix-nobel-de-physique-1987-karl-alexander-mueller-nest-plus-166985313213
  5. Find a Grave — 1996.
  6. https://www.news.uzh.ch/de/articles/news/2023/Alex_M%C3%BCller.html
  7. »The Nobel Prize in Physics 1987«. Nobelprize.org. Nobelov sklad. Pridobljeno 20. januarja 2023.