Heinrich Rohrer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Heinrich Rohrer
Rohrer.jpg
Rojstvo 6. junij 1933({{padleft:1933|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1]
Buchs[d]
Smrt 16. maj 2013({{padleft:2013|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[2][1] (79 let)
Wollerau[d]
Bivališče Zastava Švice Švica
Narodnost Zastava Švice švicarska
Področja fizika
Ustanove IBM
Univerza Kalifornije v Santa Barbari
Alma mater ETH Zürich
Mentor doktorske
disertacije
Peter Grassmann
Poznan po soodkritje vrstičnega tunelskega mikroskopa[3]
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1986)
medalja Elliotta Cressona (1987)
Zakonec Rose-Marie Egger
Otroci Doris
Ellen

Heinrich Rohrer, švicarski fizik, * 6. junij 1933, Buchs, Švica, † 16. maj 2013, Wollerau, Švica.

Rohrer si je leta 1986 delil Nobelovo nagrado za fiziko z Gerdom Binnigom za zasnovo in izdelavo vrstičnega tunelskega mikroskopa. Drugo polovico nagrade je prejel Ernst Ruska.[4][5][6][7]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Rodil se je uro za rojstvom svoje sestre dvojčice. Mladost je preživel v mirnem podeželskem okolju. Leta 1949 se je družina preselila v Zürich. V letu 1951 se je vpisal na Švicarsko državno tehniško šolo (ETH) v Zürichu. Tu je bil študent Paulija in Scherrerja. Doktoriral je pod mentorstvom Petra Grassmanna, ki je deloval na področju kriogenske tehnike. Rohrer je izmeril spremembe dolžin superprevodnikov pri superprevodnih prehodih vzbujenih z magnetnimi polji v projektu, ki ga je začel Olsen. Med raziskovanjem je Rohrer ugotovil, da mora svoje raziskave opraviti ponoči, ko so v mestu vsi spali, saj so bile njegove meritve tako občutljive na vibracije.

Njegove raziskave je prekinilo vojaško služenje v švicarski gorski pehoti. Leta 1961 se je poročil z Rose-Marie Egger. Med njunimi medenimi tedni v ZDA je del časa raziskoval toplotno prevodnost superprevodnikov tipa II in kovin s Serinom na Univerzi Rutgers v New Brunswicku, New Jersey.

Leta 1963 se je pridružil raziskovalnemu laboratoriju IBM v Rüschlikonu pod Speiserjevim vodstvom. Prvih nekaj let pri IBM je raziskoval Kondojeve sisteme z magnetoupornostjo v pulzirajočih magnetnih poljih. Nato je začel raziskovati fazne diagrame, kar ga je pozneje privedlo do področja kritičnih pojavov.

V letu 1974 je bil na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari, kjer je raziskoval jedrsko magnetno resonanco skupaj z Vinceom Jaccarinom in Alanom Kingom.

Do leta 1982 je delal na zasnovi vrstičnega tunelskega mikroskopa. Leta 1986 je postal član IBM in med letoma 1986 in 1988 vodil oddelek za fiziko raziskovalnega laboratorija.

Umrl je naravne smrti na svojem domu v Wollerau. Njegova žena ga je preživela. Imela sta hčeri Doris in Ellen in dva pravnuka.[8][9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Gerber, Christoph (2013). "Heinrich Rohrer (1933–2013) Co-inventor of the scanning tunnelling microscope.". Nature 499 (7456): 30–31. PMID 23823788. doi:10.1038/499030a. 
  • Robinson, A. L. (1986). "Electron Microscope Inventors Share Nobel Physics Prize: Ernst Ruska built the first electron microscope in 1931; Gerd Binnig and Heinrich Rohrer developed the scanning tunneling microscope 50 years later". Science 234 (4778): 821–822. PMID 17758103. doi:10.1126/science.234.4778.821. 
  • Weiss, P. S. (2007). "A Conversation withDr. Heinrich Rohrer: STM Co-inventor and One of the Founding Fathers of Nanoscience". ACS Nano 1 (1): 3–5. PMID 19203123. doi:10.1021/nn7001294. 
  • Weiss, P. S. (2013). "Dr. Heinrich Rohrer (1933–2013), Founding Father of Nanotechnology". ACS Nano 7 (6): 4693–4693. PMID 23799298. doi:10.1021/nn402978h. 


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]