Heike Kamerlingh Onnes

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Heike Kamerlingh Onnes
Portret
Heike Kamerlingh Onnes
Rojstvo21. september 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[1][2][…]
Groningen[d][4][5][6]
Smrt21. februar 1926({{padleft:1926|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[4][2][…] (72 let)
Leiden[7]
BivališčeZastava Nizozemske Nizozemska
Državljanstvonizozemsko
NarodnostNizozemska nizozemska
Področjafizika
Pomembne nagradeMatteuccijeva medalja (1910)
Rumfordova medalja (1912)
Nobelova nagrada za fiziko (1913)

Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.

Kamerlingh Onnes je leta 1911 odkril superprevodnost. Leta 1913 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskovanja značilnosti snovi pri nizkih temperaturah, ki so med drugim vodila k proizvodnji kapljevinskega helija.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Heike Kamerlingh Onnes — 2009.
  3. 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
  4. 4,0 4,1 Камерлинг-Оннес Хейке // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. Onze HoogleerarenRotterdam: Nijgh & Van Ditmar, 1898. — str. 45. — 363 p.
  6. www.accademiadellescienze.it
  7. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Strnad, Janez (2010), Fiziki, 7. del, Ljubljana: Modrijan, str. 78–87, COBISS 53716736, ISBN 978-961-241-424-5

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]