Anders Jonas Ångström
Videz
Anders Jonas Ångström | |
---|---|
Rojstvo | 13. avgust 1814[1][2][…] The iron factory Lögdö bruk[d][1] |
Smrt | 21. junij 1874[4][2][…] (59 let) Uppsala domkyrkoförsamling[d][4] |
Bivališče | Švedska |
Državljanstvo | švedsko |
Narodnost | švedska |
Področja | astronomija, fizika |
Ustanove | Univerza v Uppsali Observatorij Uppsala |
Alma mater | Univerza v Uppsali diploma 1839 |
Poznan po | spektroskopija ångström |
Pomembne nagrade | Rumfordova medalja (1872) |
Anders Jonas Ångström [ánders jónas òngstrem], švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.
Ångström velja za enega od utemeljiteljev spektroskopije.[5]
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Raziskoval je Sončev spekter in spektre kometov. Leta 1862 je dokazal, da Sončeva atmosfera med drugim vsebuje vodik. V letu 1868 je objavil veliko karto Sončevega spektra v Recherche s sure specter solitaire, ki je vključevala meritve več kot 1000 spektralnih črt.
Za dolžinsko enoto svetlobnega valovanja je uvedel desetmilijoninko milimetra, ki se imenuje po njem ångström (Å). Namesto nje se sedaj rabi 10-krat večja enota nanometer (nm).
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Poimenovanja
[uredi | uredi kodo]Po njem se imenuje krater Ångström na Luni.
Opombe in sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Lögdö kyrkoarkiv, Födelse- och dopböcker, SE/HLA/1010120/C/2 (1766-1841), bildid: A0005183_00049
- ↑ 2,0 2,1 Brockhaus Enzyklopädie
- ↑ 3,0 3,1 Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
- ↑ 4,0 4,1 Uppsala domkyrkoförsamlings kyrkoarkiv, Död- och begravningsböcker, SE/ULA/11632/F/7 (1874-1879), bildid: 80002756_00022
- ↑ Murdin (2000).
Viri
[uredi | uredi kodo]- Murdin, P. (november 2000). »Angstrom«. Encyclopedia of Astronomy and Astrophysics. Bibcode:2000eaa..bookE4594.. doi:10.1888/0333750888/4594.
{{navedi revijo}}
: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Predstavnosti o temi Anders Jonas Ångström v Wikimedijini zbirki