Anders Jonas Ångström

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Anders Jonas Ångström
Portret
Anders Jonas Ångström
Rojstvo13. avgust 1814({{padleft:1814|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1]
The iron factory Lögdö bruk[d][1]
Smrt21. junij 1874({{padleft:1874|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[2] (59 let)
Uppsala domkyrkoförsamling[d][2]
BivališčeZastava Švedske Švedska
Državljanstvošvedsko
NarodnostZastava Švedske švedska
Področjaastronomija, fizika
UstanoveUniverza v Uppsali
Observatorij Uppsala
Alma materUniverza v Uppsali
diploma 1839
Poznan pospektroskopija
ångström
Pomembne nagradeRumfordova medalja (1872)

Anders Jonas Ångström [ánders jónas òngstrem], švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Ångström velja za enega od utemeljiteljev spektroskopije.[3]

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Raziskoval je Sončev spekter in spektre kometov. Leta 1862 je dokazal, da Sončeva atmosfera med drugim vsebuje vodik. V letu 1868 je objavil veliko karto Sončevega spektra v Recherche s sure specter solitaire, ki je vključevala meritve več kot 1000 spektralnih črt.

Za dolžinsko enoto svetlobnega valovanja je uvedel desetmilijoninko milimetra, ki se imenuje po njem ångström (Å). Namesto nje se sedaj rabi 10-krat večja enota nanometer (nm).

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

Po njem se imenuje krater Ångström na Luni.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]