Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz
Rojstvo	Hendrik Antoon Lorentz 18. julij 1853({{padleft:1853|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[…] Arnhem
Smrt	4. februar 1928({{padleft:1928|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:4|2|0}})[…] (74 let) Haarlem
Bivališče	Nizozemska
Državljanstvo	nizozemsko
Narodnost	nizozemska
Področja	fizika
Ustanove	Univerza v Leidnu
Alma mater	Univerza v Leidnu doktorat 1875
Mentor doktorske disertacije	Pieter Rijke
Doktorski študenti	Geertruida de Haas-Lorentz Adriaan Daniël Fokker Leonard Salomon Ornstein
Poznan po	teorija EM valovanja Lorentzeva transformacija Lorentzeva sila Lorentzev faktor
Pomembne nagrade	Nobelova nagrada za fiziko (1902) Rumfordova medalja (1908) Franklinova medalja (1917) Copleyjeva medalja (1918)

Hendrik Antoon Lorentz [héndrik ánton lórenc], nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Lorentz je raziskoval sevanje v magnetnem polju. Z Lorentzevimi transformacijami ($a_{\mu \nu }$, $\lambda _{ik}$) je prispeval k nastanku Einsteinove posebne teorije relativnosti.

Skupaj s Pietrom Zeemanom je leta 1902 prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave o vplivu magnetizma na sevanje.

Leta 1912 ga je na Univerzi v Leidnu nasledil Ehrenfest.

Za svoje znanstvene dosežke je Lorentz leta 1918 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Glej tudi

• Lorentzev faktor
• Lorentzeva sila
• Lorentzeva teorija etra

Zunanje povezave

• Akademsko drevo Hendrika Antoona Lorentza na Physics Tree (angleško)
• Hendrik Antoon Lorentz na Projektu Matematična genealogija (angleško)