Michael Faraday

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Michael Faraday
Portret
Rojstvo22. september 1791({{padleft:1791|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…]
Newington Butts[d][4]
Smrt25. avgust 1867({{padleft:1867|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[5][2][…] (75 let)
London[6]
BivališčeZdruženo kraljestvo
Narodnostbritanska
Področjafizika in kemija
UstanoveKraljevi inštitut
Poznan poFaradayev indukcijski zakon
elektrokemija
Faradayev pojav
Faradayeva kletka
Faradayeva konstanta
Faradayeva čaša
Faradayevi zakoni elektrolize
Faradayev paradoks
Faradayev rotator
Faradayeva učinkovitost
Faradayevo valovanje
generator enosmerne napetostil
silnice
VpliviHumphry Davy
William Thomas Brande
Pomembne nagradekraljeva medalja (1835 in 1846)
Copleyeva medalja (1832 in 1838)
Rumfordova medalja (1846)
Albertova medalja (1866)
PodpisMichael Faraday signature.svg

Michael Faraday [májkl fêredej], FRS, angleški fizik in kemik, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Ob proučevanju elektrike, magnetizma in kemijskih učinkov električnega toka je Faraday prišel do mnogih novih spoznanj. Začel je delati kot knjigovez, nato pa je postal pomočnik Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu v Angliji in ga nazadnje tudi nasledil kot direktor inštituta. Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je tudi poskušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.

Svoja odkritja o elektromagnetni indukciji je objavil leta 1831. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki se danes imenujeta po njem in ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino. Odkril je tudi kemijsko spojino benzen, diamagnetizem (magnetna lastnost vseh snovi) in vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo. Prvi je poskusil pojasniti delovanje magnetne sile s pomočjo magnetnega polja, ki nastane okrog magneta. Zasnova polja se je kmalu izkazala kot zelo uporabna v fiziki, zlasti pri razlagi gravitacijskih in elektromagnetnih pojavov.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Michael se je rodil kot tretji od štirih otrok. Njegov oče James je v času, ko se je rodil Michael, delal kot kovaški vajenec v Londonu. Družina ni imela denarja za šolanje otrok, zato je mladi Michael hodil v šolo le toliko, da se je naučil brati in pisati, naprej pa se je izobraževal sam[7]. Leta 1805 je šel za vajenca knjigovezu in prodajalcu knjig Georgeu Riebau. Med prostim časom je v delavnici bral knjige, mojster, ki je razumel njegovo željo po znanju, pa ga pri tem ni oviral in mu je celo dovolil obiskovati znanstvena predavanja. Leta 1812 je nek kupec podaril Faradayu vstopnice za predavanja Humphryja Davyja na Kraljevem inštitutu. Faraday si je med obiskovanjem predavanj vestno delal zapiske, zvezek pa je na koncu obsegal 386 strani. Micheal je zvezek poslal Davyju, na katerega so zapiski napravili izreden vtis.

Odrasla leta[uredi | uredi kodo]

Po tem, ko si je v nekem poskusu Davy poškodoval oči, je zaposlil Faradaya kot tajnika. Kasneje, ko so na Kraljevem inštitutu odpustili Johna Payna, enega od asistentov, je Sir Humphry Davy dobil nalogo, da najde njegovo zamenjavo. Ta je 1. marca 1813 na mesto asistenta za kemijo zaposlil Faradaya[8]

12. junija 1821 se je poročil s Sarah Barnard, s katero nista imela otrok.[9]

Delo[uredi | uredi kodo]

Kemija[uredi | uredi kodo]

V kemiji se je Faraday sprva ukvarjal s preučevanjem klora. Leta 1820 je v laboratoriju kot prvi sintetiziral C2Cl6 in C2Cl4. Rezultate je objavil leta 1821[10][11][12]. Leta 1823 je odkril metodo za utekočinjanje plinov, kot so ogljikov dioksid, vodikov sulfid, vodikov bromid in klor, ki jih je utekočinjal s pomočjo zvišanega tlaka. Prvi je v laboratoriju dosegel temperaturo pod nič, po Fahrenheitovi lestvici. Največji prispevek organski kemiji je dal leta 1825 z odkritjem benzena.

Faraday je bil tudi prvi, ki je odkril, da vsebujejo kovine tudi manjše delce, ki so jih kasneje dokazali in poimenovali nanodelci. Leta 1847 je odkril, da se optične lastnosti zlatih koloidov ločijo od optičnih lastnosti kovine same. To je bilo verjetno prvo evidentirano opazovanje na kvantni ravni in se lahko šteje za rojstvo nanoznanosti.[13]

Fizika in magnetizem[uredi | uredi kodo]

Navduševal se je nad električnimi pojavi in leta 1821 izumil preprost model elektromotorja. Uporabil je Ørstedovo odkritje, da električni tok, ki teče po žici, povzroči odklon magnetne igle v bližini žice. Faraday je tudi poskušal ugotoviti, kako bi s pomočjo magnetizma dobil električni tok.

Svoja odkritja o elektromagnetni indukciji je objavil leta 1831. Istega leta je naredil tudi prvi transformator in prvi model električnega generatorja. V dveh zakonih o elektrolizi, ki se danes imenujeta po njem in ki ju je objavil leta 1834, je opisal, kakšne spremembe povzroči električni tok, ki teče skozi kapljevino.

Diamagnetizem[uredi | uredi kodo]

Poleg vsega naštetega se je Faraday ukvarjal tudi z diamagnetizmom. Ugotovil je, da imajo vse snovi magnetne lastnosti vseh snovi, raziskoval pa je tudi vpliv močnega magnetnega polja na svetlobo.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Eden največjih eksperimentalnih znanstvenikov vseh časov je zavrnil plemiški naslov in predsedovanje Kraljevi družbi, ker se je bal, da bi take časti uničile njegovo neodvisnost in intelektualno svobodo.

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke je Faraday leta 1832 in 1838 prejel Copleyjevi medalji Kraljeve družbe. Leta 1835 in 1846 je prejel njeni Kraljevi medalji. Leta 1846 je prejel Rumfordovo medaljo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Гершун А. Л. Фарадей, Михаил // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1902. — Т. XXXV. — С. 299-301.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 MacTutor History of Mathematics archive
  4. ↑ J. T-l. Faraday, Michael (DNB00) // Dictionary of National Biography — London: Smith, Elder & Co., 1885. — Vol. 18. — P. 190-202.
  5. ↑ Faraday, Michael // Encyclopædia Britannica: a dictionary of arts, sciences, literature and general information — 11 — New York, Cambridge, England: University Press, 1911.
  6. ↑ www.accademiadellescienze.it
  7. ↑ "Michael Faraday." History of Science and Technology. Houghton Mifflin Company, 2004. Answers.com 4. junij 2007
  8. ↑ Michael Faraday zapis v Enciklopediji Britannica 1911 na strežnikih LovetoKnow. Pridobljeno januarja 2007.
  9. ↑ Frank A. J. L. James, ‘Faraday, Michael (1791–1867)’, Oxford Dictionary of National Biography, Oxford University Press, september 2004; online edn., januar 2008 [1]. Pridobljeno 3. marca 2009.
  10. ↑ Faraday, Michael (1821). "On two new Compounds of Chlorine and Carbon, and on a new Compound of Iodine, Carbon, and Hydrogen". Philosophical Transactions. 111: 47. doi:10.1098/rstl.1821.0007.
  11. ↑ Faraday, Michael (1859). Experimental Researches in Chemistry and Physics. London: Richard Taylor and William Francis. str. 33–53. ISBN 0-85066-841-7.
  12. ↑ Williams, L. Pearce (1965). Michael Faraday: A Biography. New York: Basic Books. str. 122–123. ISBN 0-306-80299-6.
  13. ↑ "The Birth of Nanotechnology". Nanogallery.info. 2006. Pridobljeno 25 July 2007. Faraday je poskušal razumeti kaj povzroča živahno obarvanost zlatih spojin. Po njegovem je to nakazovalo, da je že zgolj rahla razlika v velikosti zlatih delcev povzročila pojav živih barv {{cite web}}: Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Michael Faraday



Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Michael_Faraday&oldid=5960530«