Kraljeva medalja

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (angleško Royal Medal/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov. Nagrado je ustanovil angleški kralj Jurij IV., prvo pa so podelili leta 1826. Najprej so podelili dve medalji za najpomemnejša dosežka v predhodnjem letu. Nato so obdobje podaljšali na pet let, in ga skrajšali na tri. Format sta podprla britanska monarha Viljem IV, in Viktorija I., ki je leta 1837 spremenila pogoje, tako da so lahko nagrado podelili tudi s področja matematike, vendar le vsako tretje leto. Pogoje so spremenili tudi leta 1850, tako da so jo podeljevali »dvema znanstvenikoma za najpomembnejša prispevka k napredku znanja iz naravoslovja, objavljenima na ozemlju Njenega veličanstva v času ne več kot deset in ne manj kot enega leta, ter z odobritvijo Njenega veličanstva. Nagrada se je lahko podelila na dveh velikih področjih naravoslovnih znanosti.« 

V letu 1995 so sistem podelitve spremenili v sedanjo obliko, po kateri britanski monarh podeljuje tri medalje na pobudo Sveta Kraljeve družbe. Zaradi njene dvojne narave, ki pokriva tako fizikalne kot biološke vede, prejemnike medalje izbereta dva dela odbora nagrade. Od njene ustanovitve v letu 1826 so medaljo podelili 405-krat.

Prejemniki[uredi | uredi kodo]

Od 1826[uredi | uredi kodo]

Od 1850[uredi | uredi kodo]

Od 1900[uredi | uredi kodo]

Od 1950[uredi | uredi kodo]

Od 2000[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]