William Burnside

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
William Burnside
Portret
Rojstvo 2. julij 1852({{padleft:1852|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2]
London[3]
Smrt 21. avgust 1927({{padleft:1927|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:21|2|0}})[3][2] (75 let)
Kent
Državljanstvo Flag of the United Kingdom.svg Združeno kraljestvo
Poklic matematik

William Burnside [víljem búrnsajd], angleški matematik, * 2. julij 1852, London, Anglija, † 21. avgust 1927, West Wickham, London.

Burnside je najbolj znan kot utemeljitelj teorije končnih grup.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Študiral je na Kolidžu St. John in Kolidžu Pembroke Univerze v Cambridgeu kjer je kot drugi najboljši diplomiral iz matematike leta 1875. Naslednjih deset let je predaval v Cambridgeu, kasneje pa so ga imenovali za profesorja matematike na Kraljevem pomorskem kolidžu v Greenwichu. Čeprav je bila njegova služba malce stran od glavni središč britanskih matematičnih raziskav, je Burnside ostal zelo dejaven raziskovalec in je v svojem poklicnem življenju objavil več kot 150 člankov.

Njegovo zgodnejše delo se je nanašalo na uporabno matematiko. To je bilo dovolj, da so ga leta 1893 izbrali za člana Kraljeve družbe iz Londona, čeprav danes njegovo članstvo ni več tako znano. Skoraj ob istem času izvolitve se je začel zanimati za končne grupe. To področje v poznem 19. stoletju ni bilo posebej razširjeno v Britaniji, tako da je njegovo delo s tega področja nekaj časa ostalo nepriznano.

Osrednji del njegove toerije grup je zamisel reprezentacij grup, ki je dopolnilo in včasih tudi tekmovalnost Frobeniusovemu delu, ki je utemeljil to področje v 1880. Eden od najbolj znamenitih Burnsideovih prispevkov je bil njegov dokaz izreka paqb, da so vse grupe z redom, enakim produktu dve praštevilskih potenc, rešljive.

Leta 1887 je objavil svoje klasično delo Teorija grup s končnim redom (Theory of Groups of Finite Order). Druga izdaja, objavljena leta 1911, je bila več desetletij standardno delo na tem področju, in je uporabno še danes.

Burnside je opredelil Burnsideov problem in Burnsideovo lemo (Polyev izrek), čeprav lahko lemo pripišemo Frobeniusu (1887) in Cauchyju (1845).

Postavil je domnevo, da velja izrek, ki sta ga 80 let kasneje dokazala Feit in Thompson.

Burnside je bil tudi dober veslač. Ko je še predaval na Cambridgeu, je vadil tamkajšnje veslaško moštvo. V osmrtnici, ki jo je objavil Times of London, so ga imenovali »kot najbolj znanega cambriškega športnika svojih dni«.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba mu je leta 1904 za njegove raziskave na področju matematike in še posebej teorije grup podelila svojo Kraljevo medaljo.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Record #121890066 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 Бёрнсайд Уильям // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.