Arthur Cayley

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Arthur Cayley
Portret
Arthur Cayley
Rojstvo 16. avgust 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:16|2|0}})[1]
Surrey
Smrt 26. januar 1895({{padleft:1895|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:26|2|0}})[1] (73 let)
Cambridge[2]

Lord Arthur Cayley, FRS, angleški matematik in odvetnik, * 16. avgust 1821, Richmond na Temzi (Richmond upon Thames), grofija Surrey, Anglija, † 26. januar 1895, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Mladost[uredi | uredi kodo]

Cayley je kot otrok najprej osem let preživel v Sankt Peterburgu, kjer je živel njegov oče Henry Cayley, brat sira Georgea Cayleyja, kot trgovec skupaj z ženo Mario Antonio Doughty. Leta 1829 sta se starša naselila v Blackheath pri Londonu. Arthur je začel hoditi v zasebno šolo. Kmalu je pokazal veliko zanimanje za računanje. S štirinajstimi leti je začel študirati na Šoli Kraljevega kolidža (King's College School). Predstojnik šole je opazil Cayleyjevo nadarjenost za matematiko in je predlagal očetu, naj raje izobrazi sina na Univerzi v Cambridgeu, namesto da bi mu pomagal pri njegovih poslih, kot je sprva načrtoval.

S sedemnajstimi leti je Cayley začel študirati na Kolidžu Trinity (Trinity College) Univerze v Cambridgeu. Čeprav je že zelo zgodaj začel z odvetniško prakso, je zaslovel tudi v matematiki. Leta 1852 je postal član Kraljeve družbe v Londonu. Leta 1863 je postal prvi profesor Sadleirove čiste matematike na Univerzi v Cambridgeu. Imel je vodilno vlogo pri vzpostavitvi sodobne angleške matematične šole. S svojimi raziskovanji je prispeval k razvoju višje algebre.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Leta 1879 je pred člani Londonskega geografskega društva postavil znan problem štirih barv. Je utemeljitelj teorije invariant v algebrskih formah. S svojimi deli je omogočil enotno predstavitev neevklidskih geometrij s sredstvi projektivne geometrije. Njegova dela v 13. zvezkih je izdala Univerza v Cambridgeu.

Po njem se imenujejo Cayleyjeva števila, Cayleyevi oktonioni, bilinearno množenje vektorjev, da se dobi realno algebro brez deliteljev niča za n = 8, ki so posplošitev kompleksnih števil. V skoraj 1000 člankih je razpravljal o determinantah, porajajoči se teoriji grup in matrični algebri.

Ukvarjal se je tudi z dinamiko in fizikalno astronomijo. Njegovo ukvarjanje s 4-razsežno geometrijo je pripomoglo k matematičnemu okvirju Einsteinovih teorij relativnosti.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Kraljeva družba iz Londona mu je leta 1859 za njegove matematične članke, objavljene v Philosophical Transactions in različnih angleških in tujih revijah, podelila svojo Kraljevo medaljo. Za svoje znanstvene dosežke je Cayley leta 1882 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  2. ^ Кэли Артур // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.