Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
Portret
RojstvoHermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz
31. avgust 1821({{padleft:1821|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[1][2][…]
Potsdam[4][3][…]
Smrt8. september 1894({{padleft:1894|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (73 let)
Charlottenburg[d][6]
DržavljanstvoWar ensign of the German Empire Navy 1848-1852.svg Nemška zveza
Flag of Germany (1867–1918).svg Nemško cesarstvo
Poklicfizik, oftalmolog, muzikolog, glasbeni teoretik, univerzitetni profesor, psiholog, fiziolog, biofizik, filozof, anatom, naravoslovec

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz [hérman lúdvig férdinand fón hélmholc], nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Von Helmholtz spada med znanstvenike, ki so dali pečat znanosti 19. stoletja. Bil je vsestransko izobražen na področju vseh naravoslovnih znanosti. Od leta 1842 do 1849 je delal kot vojaški zdravnik v Potsdamu. Potem je postal profesor psihologije v Königsbergu, pozneje v Bonnu in Heidelbergu.

Leta 1870 so ga poklicali na vseučilišče v Berlin, kjer je sprejel katedro za fiziko. 18 let pozneje je bil imenovan za predsednika Fizikalno-kemijskega državnega inštituta v Berlin-Charlottenburgu.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Trajno je vplival na celotno področje fizike. Med ostalim je bil mnenja, da Sonce in druge zvezde črpajo svojo energijo iz stalnega krčenja (kontrakcije). Če bi temu bilo res, bi moralo Sonce biti staro samo 50 milijonov let. To teorijo o krčenju je izdelal leta 1853 in se kakor podobna von Mayerjeva teorija iz leta 1849 ni obdržala.

Utemeljil je von Mayerjev energetski zakon, izumil oftalmoskop, pojasnil je fiziološke procese sluha in vida.

Prvi je izmeril hitrost živčnih impulzov.

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za svoje znanstvene dosežke je von Helmholtz leta 1873 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 Record #11854893X // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ 2,0 2,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Гельмгольц, Герман-Людвиг-Фердинанд // Энциклопедический словарь — Sankt Peterburg.: Брокгауз — Ефрон, 1892. — Т. VIII. — С. 287-288.
  4. ↑ Гельмгольц Герман Людвиг Фердинанд // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  5. ↑ A. Paalzow Helmholtz, Hermann von // Allgemeine Deutsche Biographie — L: 1906. — Vol. 51. — S. 461–472.
  6. ↑ Brockhaus Enzyklopädie

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Strnad, Janez (1998), Fiziki, 2. del, Ljubljana: Modrijan, str. 65–76

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Stub icon

Ta članek o znanstveniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Hermann_Ludwig_Ferdinand_von_Helmholtz&oldid=5735781«