Farad

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Različni kondenzatorji
Kondenzator s kapaciteto enega farada
Članek govori o enoti za kapacitivnost. Za enoto naboja glejte faraday (enota).


Farád (oznaka F) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za kapacitivnost. Imenovana je po angleškem fiziku Michaelu Faradayu.

Definicija[uredi | uredi kodo]

Kondenzator, ki sprejme električni naboj enega coulomba (ampersekunde), napetost na njegovih sponkah pa se pri tem spremeni za en volt, ima kapacitivnost enega farada. Farad z osnovnimi enotami SI sistema zapišemo: s4 · A2 · m-2 · kg-1. Veljajo enakosti:

\mbox{F}
= \,\mathrm \frac{A \cdot s}{V}
= \dfrac{\mbox{J}}{\mbox{V}^2}
= \dfrac{\mbox{C}}{\mbox{V}}
= \dfrac{\mbox{C}^2}{\mbox{J}}
= \dfrac{\mbox{C}^2}{\mbox{N} \cdot \mbox{m}}
= \dfrac{\mbox{s}^2 \cdot \mbox{C}^2}{\mbox{m}^{2} \cdot \mbox{kg}}
= \dfrac{\mbox{s}^4 \cdot \mbox{A}^2}{\mbox{m}^{2} \cdot \mbox{kg}}
= \dfrac{\mbox{s}}{\Omega}


V praksi se izkaže, da je farad zelo velika enota. Običajno v električnih vezjih najdemo kondenzatorje s kapacitivnostmi od nekaj pikofaradov (pF) prek nano-, mikro- do nekaj milifaradov. Še večji kondenzatorji navadno služijo zagotavljanju napajanja v primeru izpada glavnega vira (na primer ohranjanju delovanja ure) ali glajenju napetosti v posebno zahtevnih napravah.

Kondenzatorji, manjši od enega pikofarada, nimajo velike praktične vloge, saj se v tem razredu hitro znajdejo že medsebojne kapacitivnosti vodnikov na tiskanem vezju ter druge parazitne, navadno nezaželjene kapacitivnosti.

Zaradi težav pri tiskanju posebej v starejših besedilih opazimo označevanje mikrofaradov (μF) z uF. Običajne so tudi nedoslednosti pri zapisovanju veličin - zapisi, kot so 1000 nF namesto 1 μF ali pa 0,1 μF namesto 100 nF, so v literaturi precej pogosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]