Marie Alfred Cornu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marie Alfred Cornu
Portret
Rojstvo6. marec 1841({{padleft:1841|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})[1][2][…]
Orléans[4]
Smrt12. april 1902({{padleft:1902|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1][5][6] (61 let)
Villeherviers[d][6]
Državljanstvo Francija
Poklicfizik, pedagog

Marie Alfred Cornu, francoski fizik, * 6. marec 1841, Orléans, Francija, † 12. april 1902, Romorantin, Francija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Cornu je študiral na École polytechnique in École des mines. Leta 1867 je postal profesor eksperimentalne fizike na nekdanji ustanovi, kjer je delal celo življenje.

Največ se je ukvarjal z optiko in spektroskopijo. Z Bailleom je leta 1878 (okoli 1870) na primer ponovil Cavendishev poskus merjenja gravitacijske konstante κ iz leta 1798. Meril je hitrost svetlobe po Fizeaujevi zobniški metodi z vrtečim zrcalom in zelo izboljšal merilno pripravo, s katero je povečal točnost meritev. Leta 1875 je izmeril hitrost svetlobe na vrednost 299.990 ± 200 km/s, pri čemer je bila napaka približno desekrat manjša od predhodne Foucaultove meritve leta 1850. Ta dosežek mu je leta 1878 prinesel prix Lacaze in članstvo v Francoski akademiji znanosti ter Rumfordovo medaljo Kraljeve družbe.

Ob praznovanju Stokesove obletnice leta 1899 je bil Cornu Redejev predavatelj na Univerzi v Cambridgeu, kjer je predaval o valovni teoriji svetlobe in njenem vplivu na moderno fiziko. Tedaj mu je univerza podelila častni doktorat.

Cornujeva spirala ali klotoida je krivulja s katero se poenostavi računanje svetlobne jakosti v Fresnelovem modelu uklona. Krivulja se uporablja tudi pri načrtovanju cest. Po njem se imenuje tudi Cornujev depolarizator.

Sklici[uredi | uredi kodo]