Rainer Weiss

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rainer Weiss
Portret
Weiss decembra 2006
Rojstvo29. september 1932({{padleft:1932|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:29|2|0}})[1][2][…] (91 let)
Berlin
Bivališče ZDA
NarodnostZdružene države Amerike ameriška
Področjafizika
laserska fizika
eksperimentalna gravitacija
meritve prasevanja
UstanoveTehnološki inštitut Massachusettsa
IzobrazbaTehnološki inštitut Massachusettsa
diploma 1955
magisterij
doktorat 1962
DisertacijaStark Effect and Hyperfine Structure of Hydrogen Fluoride (1962)
Mentor doktorske
disertacije
Jerrold Reinach Zacharias
Doktorski študentiShaoul Ezekiel (1968)
Dirk J. Muehlner
David Kingston Owens
Patricia M. Downey
Daniel Dewey
Jeffrey Livas
Nelson Lloyd Christensen (1990)
Peter Kurt Fritschel (1992)
Michelle Sharon Eisgruber Stephens (1992)
Joseph Michael Kovalik (1994)
Joseph Anthony Giaime (1995)
Partha Saha (1997)
Nergis Mavalvala (1997)
Brett Bochner (1998)
Brian Thomas Lantz (1999)
Julien Sylvestre (2002)
Ryan Christopher Lawrence (2003)
Rana X. Adhikari (2004)
Drugi znani študentiBruce Allen
Poznan popionirsko delo o interferometričnem opazovanju gravitacijskega valovanja
VpliviRobert Henry Dicke
Pomembne nagradeEinsteinova nagrada (2007)
posebna prebojna nagrada za osnovno fiziko (2016)
Gruberjeva nagrada za kozmologijo (2016)
Shawova nagrada (2016)
Kavlijeva nagrada (2016)
Harveyeva nagrada (2016)
nagrada astrurijske princese (2017)
Nobelova nagrada za fiziko (2017)

Rainer »Rai« Weiss [ráiner rái váis], ameriški fizik in nobelovec, * 29. september 1932, Berlin.

Weiss je znan po svojih prispevkih h gravitacijski fiziki in astrofiziki. Je zaslužni profesor fizike na Tehnološkem inštitutu Massachusettsa (MIT) in izredni profesor na Državni univerzi Louisiane (LSU). Najbolj je znan po izumu laserske interferometrične metode, ki sestavlja osnovo gravitacijskega observatorija LIGO. Bil je predsednik Znanstvene delovne skupine satelita COBE.[4][5][6]

Leta 2017 je skupaj s Thorneom in Barishem prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za ključne prispevke k detektorju LIGO in opazovanju gravitacijskega valovanja«.[7][8][9][10]

Zgodnje življenje in izobrazba[uredi | uredi kodo]

Rodil se je v Berlinu materi Gertrude Loesner in očetu Fredericku A. Weissu.[11][12] Njegova mati, kristjanka, je bila igralka.[13] Njegovega očeta, zdravnika, nevrologa in psihoanalitika, so nacisti izgnali iz Nemčije, ker je bil jud in dejavni član Komunistične partije. Družina je najprej zbežala v Prago, vendar je morala zaradi nemške zasedbe Českoslovaške po Münchenskem sporazumu leta 1938 zbežati tudi od tam. Človekoljubna družina Stix iz St. Louisa jim je omogočila, da so pridobili vize in vstopili v ZDA.[14] Svojo mladost je preživel v New Yorku, kjer je obiskoval Srednjo šolo Columbia. Začel je študirati na MIT, vendar je v prvem letniku prenehal.[15] Nato se je vrnil in leta 1955 diplomiral. Doktoriral je na MIT leta 1962 pod Zachariasovim mentorstvom. Med letoma 1960 in 1962 je predaval na Univerzi Tufts, med letoma 1962 in 1964 je podoktorsko študiral na Univerzi Princeton pri Dickeu. Leta 1964 je začel predavati na MIT.[11]

Znanstveno delo in dosežki[uredi | uredi kodo]

Weiss je pripeljal dve področji raziskav na področju osnovne fizike od rojstva do zrelosti: karakterizacijo sevanja kozmičnega ozadja[6] in interferometrično opazovanje gravitacijskega valovanja.

Opravil je pionirske meritve spektra prasevanja in bil soustanovitelj in znasntveni svetovalec Nasinega satelita (mikrovalovnega ozadja) COBE.[4] Weiss je iznašel tudi interferometrični detektor gravitacijskega valovanja in bil soustanovitelj projekta NSF LIGO (zaznavanja gravitacijskega valovanja). Oba dosežka sta pomembna za fiziko pri razumevanju Vesolja.[16]

Februarja 2016 je bil med štirimi fiziki na tiskovni konferenci kjer so objavili, da so 14. septembra 2015 z LIGO prvič neposredno opazovali signal gravitacijskega valovanja. Za to odkritje je leta 2017 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.[17][18][19][20][a]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Nagrade in častni naslovi[uredi | uredi kodo]

Weissu so podelili več nagrad, med njimi:

Izbrana dela[uredi | uredi kodo]

Knjige[uredi | uredi kodo]

  • Weiss, Rainer (1999), »Interferometric Gravitational Wave Detectors«, v Ashby, N.; Bartlett, D.; Wyss, W. (ur.), Proceedings of the Twelfth International Conference on General Relativity and Gravitation, Cambridge University Press, str. 331

Znanstveni članki[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Drugi fiziki v objavni skupini so bili: Gabriela González, David Reitze, Kip Stephen Thorne in France Anne-Dominic Córdova, direktorica NSF.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Gregersen E. Encyclopædia Britannica
  2. Brockhaus Enzyklopädie
  3. Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  4. 4,0 4,1 Brink (2014), str. 25–.
  5. 5,0 5,1 »NASA and COBE Scientists Win Top Cosmology Prize« (v angleščini). NASA. 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 22. februarja 2016.
  6. 6,0 6,1 Weiss (1980).
  7. »The Nobel Prize in Physics 2017« (v angleščini). Nobelov sklad. 3. oktober 2017. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
  8. Rincon; Amos (2017).
  9. Overbye (2017).
  10. Kaiser (2017)}.
  11. 11,0 11,1 »Weissov CV na mit.edu« (PDF) (v angleščini).
  12. »MIT physicist Rainer Weiss shares Nobel Prize in physics«. MIT News (v angleščini). 3. oktober 2017.
  13. »Rainer Weiss Biography« (PDF) (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 13. oktobra 2017.
  14. »Oral Histories« (PDF) (v angleščini).
  15. Cho (2016).
  16. Shoemaker (2012).
  17. Twilley (2016).
  18. Abbott (2016).
  19. Naeye (2016).
  20. Castelvecchi; Witze (2016).
  21. »Prize Recipient« (v angleščini). aps.org.
  22. »Breakthrough Prize – Special Breakthrough Prize in Fundamental Physics Awarded For Detection of Gravitational Waves 100 Years After Albert Einstein Predicted Their Existence«. breakthroughprize.org (v angleščini). San Francisco. 2. maj 2016. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
  23. »2016 Gruber Cosmology Prize Press Release«. gruber.yale.edu (v angleščini). The Gruber Foundation. 4. maj 2016. Pridobljeno 3. oktobra 2017.
  24. »Shaw Prize 2016« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2018.
  25. »Kavli Prize 2016« (v angleščini).
  26. »Harvey Prize 2016« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. junija 2016.
  27. »Meet the Team of Scientists Who Discovered Gravitational Waves«. Smithsonian Magazine (v angleščini).
  28. »The Willis E. Lamb Award for Laser Science and Quantum Optics« (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2019. Pridobljeno 17. marca 2017.
  29. »Princess of Asturias Award 2017« (v angleščini).
  30. »The 2017 Nobel Prize in Physics – Press Release«. www.nobelprize.org (v angleščini). Kraljeva švedska akademija znanosti. 3. oktober 2017. Pridobljeno 3. oktobra 2017.

Viri[uredi | uredi kodo]

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]