Aleksander Mihajlovič Prohorov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Aleksander Mihajlovič Prohorov
Rojstvo11. julij 1916({{padleft:1916|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:11|2|0}})[1][2][…]
Atherton[d]
Smrt8. januar 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:8|2|0}})[1][2][…] (85 let)
Moskva
Druga imenaAleksander Prohorov
Bivališče Sovjetska zveza
 Rusija
Državljanstvosovjetsko (1922–91)
rusko (1991–2002)
NarodnostRusija ruska
Področjafizika: kvantna elektronika
Alma materDržavna univerza v Leningradu
diploma 1939
Mentor doktorske
disertacije
Vladimir Vasiljevič Migulin
Sergej Mihajlovič Ritov
Poznan polaserji
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1964)
Zlata medalja Lomonosova (1987)

Aleksander Mihajlovič Prohorov [aleksánder mihájlovič prohórov] (rusko Алекса́ндр Миха́йлович Про́хоров), ruski fizik in enciklopedist, * 11. julij 1916, Atherton, Queensland, Avstralija, † 8. januar 2002, Moskva, Rusija.

Prohorov je leta 1964 skupaj s Townesom in Basovom prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za temeljno delo na področju kvantne elektronike, ki je pripeljalo do izdelave oscilatorjev in ojačevalnikov na osnovi načel maserja in laserja

Pod njegovim uredništvom so med letoma 1988 in 1999 v izdaji Sovjetske enciklopedije izdali Fizikalno enciklopedijo (Физическая энциклопедия) v petih delih s 6000 pojmi.[4][5] Pred tem so pod njegovim uredništvom leta 1983 izdali Fizikalni eknciklopedični slovar (Физический энциклопедический словарь).[6]

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja[uredi | uredi kodo]

  • 1. marca 2012 je letalsko podjetje Aeroflot v čast Prohorova poimenovala letalo Airbus A321 s trupno številko VQ-BOH.
  • po njem se imenuje Inštitut splošne fizike A. M. Prohorova RAZ in Inženirska akademija Ruske federacije A. M. Prohorova.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
  3. 3,0 3,1 Brockhaus Enzyklopädie
  4. »Физическая энциклопедия« (v ruščini). Pridobljeno 22. avgusta 2014. (Elektronska različica Fizikalne enciklopedije)
  5. »Физическая энциклопедия OnLine« (v ruščini). Pridobljeno 22. avgusta 2014.
  6. »Физический энциклопедический словарь« (v ruščini). 1983. Pridobljeno 22. avgusta 2014.