Gustav Ludwig Hertz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gustav Ludwig Hertz
Portret
Gustav Ludwig Hertz
RojstvoGustav Ludwig Hertz
22. julij 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:22|2|0}})[1][2][…]
Hamburg, Nemško cesarstvo[4]
Smrt30. oktober 1975({{padleft:1975|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[1][2][…] (88 let)
Vzhodni Berlin[d][4]
Bivališče Nemčija
NarodnostNemčija nemška
Področjafizika
UstanoveUniverza v Halleju
Alma materHumboldtova univerza v Berlinu
Mentor doktorske
disertacije
Heinrich Rubens
Max Planck Nobel prize medal.svg
Poznan poFranck-Hertzev poskus
Pomembne nagradeNobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1925)

Gustav Ludwig Hertz, izgovorjava  nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Gustav Ludwig je bil nečak Heinricha Rudolfa Hertza in oče Carla Hellmutha.

Hertz je leta 1925 skupaj z Jamesom Franckom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskave gibanja elektronov skozi plin. Franck-Hertzev poskus je bil eden zgodnejših fizikalnih poskusov, ki so potrdili Bohrov model atoma, predhodnika kvantne mehanike. Leta 1913 je preskus priskrbel podatke o energijskih nivojih. Elektroni so po tej predstavi krožili okrog atomskega jedra z določenimi, nezveznimi količinami energije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Strnad, Janez (2010), Fiziki, 7. del, Ljubljana: Modrijan, str. 132–141, COBISS 53716736, ISBN 978-961-241-424-5

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]