Pierre Curie

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Pierre Curie
Portret
Rojstvo 15. maj 1859({{padleft:1859|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[1][2]
Pariz[3]
Smrt 19. april 1906({{padleft:1906|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:19|2|0}})[1][2] (46 let)
Pariz[3][4]
Narodnost Zastava Francije francoska
Področja kemija, fizika
Pomembne nagrade Nobel prize medal.svg Nobelova nagrada za fiziko (1903)
Zakonec Marie Skłodowska-Curie Nobel prize medal.svg Nobel prize medal.svg
Podpis Signature de Pierre Curie.png

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Curie je bil pionir na področju kristalografije, magnetizma, piezoelektrike in radioaktivnosti.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

V letu 1880 je Pierre Curie z bratom Jaquesom odkril, da se ob stiskanju kristalov pojavi električna napetost, kar je danes znano kot pojav piezoelektričnosti. Uspelo mu je prikazati tudi nasprotni pojav, namreč da se kristali pod električno napetostjo deformirajo.

Za doktorsko disertacijo si je izbral študij magnetnih pojavov, še posebej feromagnetizma, paramagnetizma in diamagnetizma. V okviru doktorskega študija je raziskal odvisnost magnetizacije paramagnetov od temperature, ki je danes znana kot Curiejev zakon, konstanta v enačbi, ki je odvisna od snovi pa kot Curiejeva konstanta. Pri raziskovanju feromagnetizma je odkril, da pri feromagnetih na dovolj visoki temperaturi (Curiejeva temperatura) pride do faznega prehoda, kjer se izgubi urejenost, značilna za feromagnetno stanje. Snov nad to temperaturo postane paramagnetna.

V kasnejših letih se je skupaj s svojo ženo Mario Skłodowsko-Curie posvetil raziskovanju pojava radioaktivnosti. Bila sta prva, ki jima je uspelo izolirati elementa polonij in radij. S študijo radioaktivnega sevanja v magnetnem polju je odkril sevanje delcev alfa, beta in gama.

Leta 1903 je skupaj z ženo prejel Nobelovo nagrado za fiziko »za izredno vloženo delo v skupne raziskave o sevanju, ki ga je odkril profesor Henri Becquerel«.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Record #118677527 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ^ 2,0 2,1 data.bnf.fr: open data platform, платформа відкритих даних, платформа открытых данных, plateforme de données ouvertes, piattaforma di dati aperti, Opendata-Plattform, otevřená data platforma, åben-data-platform, տվյալների բաց շտեմարան, platforma za odprte podatke, plataforma de datos abierta, plataforma de dados aberta, платформа адкрытых дадзеных, платформа на отворените данни, platforma otwartych danych, ашық деректер платформасы, ачык маалыматтарды платформа, açıq data platforma, ochiq ma'lumotlar platforma, açık verilerin platformu, платформа отвореног података, platforma otvorenih podataka, platforma otvorenog podataka, platforma otvorených údajov, πλατφόρμα ανοικτών δεδομένων, platformu atklātā datu, platforma atvira duomenų, platvormi avatud andmete, avoimen datan foorumi, nyílt adatok platformja, პლატფორმა ღია მონაცემები, платформа за отворени податоци, нээлттэй мэдээллийн тавцан, platformă de date deschise, platformo de malferma datumoj — 2011.
  3. ^ 3,0 3,1 Кюри Пьер // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  4. ^ http://www.funtrivia.com/en/subtopics/Scientists-are-Human-Too-293162.html

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]