Osnovni delec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev. Osnovne delce sestavlja 12 fermionov in 12 antifermionov (kvarki, leptoni, antikvarki, antileptoni), ki so splošno "materični delci" in "antimaterični delci" in tudi bozoni (merilni bozoni in higgs-ov bozon), ki so splošno "silni delci", ki posredujejo interakcije med fermioni. Delec, ki je sestavljen iz dveh ali več osnovnih delcev je sestavljeni delec, na primer "hadron". Hadron je delec sestavljen iz dveh ali več kvarkov povezanih z gluonovo barvno silo (osnovni delci so premajhni, da bi bili v resnici obarvani. Npr. proton sestavljen iz "modrega" gor kvarka, "rdečega" gor kvarka in "zelenega" dol kvarka sestavlja skupaj "belo" brezbarvno "barvo"). Do zdaj je v osnovnem modelu 17 osnovnih delcev. 6 kvarkov, 6 leptonov in 5 bozonov.

Med seboj se ločijo po masi, električnem naboju in spinu.

Protoni in nevtroni so sestavljeni iz kvarkov, ki so povezani z gluonovo barvno silo.

Bozoni (brez higgs-a) interaktirajo s fermioni z elektromagnetno silo, šibko silo in močno silo.

Higgs-ov bozon daje Z in W bozonu (in drugim delcem) maso preko Higgs-ovega mehanizma. Higgs-ov mehanizem daje protonom in nevtronom približno 1% njihove celotne mase. Njihov obstoj je CERN potrdil 14. marca 2013.

Večina mase od protonov in nevtronov pa pride od interakcije med kvarki in gluonskami fluktuacijami v gluonskemu polju.