Robert Boyle

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Robert Boyle
Portret[1]
Rojstvo25. januar 1627({{padleft:1627|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[2][3][…]
Lismore Castle[d][5][6]
Smrt31. december 1691({{padleft:1691|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})[4][7][8] (64 let)
London[9]
Narodnostirska
Področjafizika in kemija
Poznan poBoylov zakon
VpliviGalileo Galilei, Otto von Guericke, Francis Bacon, Samuel Hartlib[10]
Vplival naIsaac Newton
Pomembne nagradečlan Kraljeve družbe

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, Lismore Castle, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Boylove raziskave imajo očitne alkimistične korenine, vendar se ga kljub temu uvršča med prve sodobne kemike, pionirje sodobnih eksperimentalnih znanstvenih metod in ustanovitelje sodobne kemije. Najbolj znan je po Boylovem zakonu,[11] ki opisuje obratno sorazmeren odnos med absolutnim tlakom in prostornino idealnega plina, če je temperatura znotraj zaprtega sistema konstantna.[12] Njegovo delo The Sceptical Chymist (Skeptični kemik, 1661) spada med temeljna dela na področju kemije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Philip Mould
  2. data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  3. MacTutor History of Mathematics archive
  4. 4,0 4,1 Encyclopædia Britannica
  5. http://www.amazon.co.uk/Scientific-Hesperus-Classics-Aubrey-author/dp/1843911698
  6. http://www.tandfonline.com/doi/pdf/10.1080/00032717908055684
  7. SNAC — 2010.
  8. International Music Score Library Project — 2006.
  9. Бойль Роберт // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  10. John J. O'Brien (1965). Samuel Hartlib's Influence on Robert Boyle's Scientific Development. Annals of Science, 21, 4. izdaja.
  11. C. Acott (1999). The diving Law-ers: A brief resume of their lives. South Pacific Underwater Medicine Society journal 29 (1). ISSN 0813-1988. OCLC 16986801. Pridobljeno 17. aprila 2009.
  12. I.N. Levine (1978). Physical Chemistry. University of Brooklyn. McGraw-Hill.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]