Pogovor:Kraljeva družba

Slika stavbe KD

Ime slike je RoyalSociety20040420CopyrightKaihsuTai.jpg, kako pa je s copyrightom?--spiko-carpediem 03:48, 16 jul 2004 (CEST)

Znabiti, da bodo sliko umaknili z angleške wikipedije. Če se bo to zgodilo, jo bomo seveda tudi mi. Nekaj slik tega uporabnika so že umaknili, če me spomin ne vara. Lahko pa je mišljeno v smislu GFDL. --XJam 04:06, 16 jul 2004 (CEST)

Al' prav se piše ...

V tem članku uporabljamo Kraljeva družba. Na [1] Royal Society prevajajo kot Kraljevo društvo, na [2] pa kot Kraljevo združenje. Kaj je prav?

Glede na to, da trenutno Združenem kraljestvu vlada Elizabeta II., bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o Kraljičini družbi/društvu/združenju/akademiji - podobno kot se britanska himna v času vladavine ženske preimenuje v God Save the Queen (običajno God Save the King). --romanm 14:40, 6 apr 2004 (CEST)

A se res himna preimenuje? Verjetno že predolgo živimo - kakor kraljica - tako, da sploh ne vemo več tega - :-) Ali bi se potem morala tudi Royal Society spremeniti v Queen's Society ali »Royal« pomeni tudi kraljičin? Čeprav tega ni v slovarjih, se »royal« gotovo nanaša na trenutnega vladarja. Japonci imajo srečo, ker zmeraj vlada cesar, Etiopci malo manj ker so med leti 1916 in 1930 imeli celo eno cesarico.

Ja, še naslednje. Tudi pridevnik v bistvu ni čisto prav izbran. Kraljev je »kings's«, »royal« pa je kraljevski - tako, da bi bilo prav tudi Kraljevska družba/društvo/...., čeprav je res, da sta kraljev in kraljevski v vsakem primeru soznačnici. --XJam 15:57, 6 apr 2004 (CEST)

Pridevnik je brez dvoma napačen. Royal Society je Kraljevsko društvo ali Kraljevska družba (natančneje bi moral pogledati, da bi videl, kaj od tega), ne kraljeva ali kraljičina. Za razliko od, denimo King's College. Sicer pa ima angleščina nekaj izrazov, ki jih vse prevajamo kot »kraljevski«: royal, regal, kingly, čeprav imajo različne konotacije in seveda niso vsi primerni za vsako priliko. Kljub vsemu pa se je, kot kaže, uveljavil prevod »Kraljeva družba«, vsaj moj slovar (A. Grad, R. Škerlj, N. Vitotovič, Angleško-slovenski slovar, DZS 1967, str. 853) me prepričuje tako. Prevod je potemtakem slab, ni pa še potolkel rekorda v abotnosti (kje je stara Fundlandija press) --Peterlin 16:51, 6 apr 2004 (CEST)

Pravkar dokončujem članek o Williamu Herschlu in tu se lepo vidi kaj pomeni »royal« in »king's«. Herschel ni bil nikoli kraljevi astronom (»royal astronomer») temveč 'le' kraljevi astronom (»king's astronomer)«. Še dobro da tako piše v angleški inačici, ker nisem mogel uskladiti obeh navedb v slovenščini. Kraljevi torej ni vedno kraljevi, res. [XJam]

Kot piše v članku to v bistvu ni akademija, ker je prostovoljno društvo. V resnici pa je enaka Akademiji znanosti v ZK - kakor jih poznajo drugod, s tem, da je že veš čas osredotočena na matematiko in naravoslovje. Kolikor sem sam v prejšnjih časih zapazil (večinoma iz fizikalnih besedil), so vedno govorili o Kraljevi/Kraljičini družbi.

Tudi sama beseda »society« dobesedno pomeni družba. Društvu in združenju bi nekako odgovarjala »association« (pa še kaj) ali pa še »union«, čeprav je »union« še prej tudi zveza. Načeloma je vseeno kako res to društvo poimenujemo. Verjetno moramo upoštevati britanske posebnosti, ker bi res bilo najprimerneje jo imenovati kar Kraljevo/Kraljičino društvo. Mogoče pa lahko ostane družba prav zaradi teh posebnosti, saj nekako verjetno kaže na 'izbrano družbo'.

Šest let po ustanovitvi Kraljeve družbe so leta 1666 na Colbertovo pobudo ustanovili Francosko kraljevo akademijo znanosti (Académie Royale des Sciences, Académie Française). Mogoče se je potem tudi drugod ohranjal podoben slog ustanavljanja akademij znanosti na podlagi francoske in ne angleške Kraljeve družbe, saj so menda bili Francozi nekako modernejši v svojih dejanjih. Tudi čas Ludvika XIV. je v Evropi prinesel svoje - Velika Britanija pa je bila nekako odmaknjena od 'glavnega' dogajanja. Tudi ljubljanska Akademia (ustanovljena le 33 let po angleški) kaže na to 'modno muho'. Ker je bila akademija še iz starogrških časov, pa sploh. Tudi to govori v prid poimenovanju družbe in ne društva, ki je na ta način 'modernejši' izraz. --XJam 16:59, 6 apr 2004 (CEST)

»Association« je »združenje«, »society« pa »družba« ali »društvo«. Izraz »družba« v nazivih bolj kot z »izbrano družbo« pomensko povezujem s sopomenko za »podjetje«: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba... Verjetno je Royal Society po svoji naravi bolj kot ne društvo? --Peterlin 16:51, 6 apr 2004 (CEST)

Ne poznam zgodbe o Stari in Novi Funlandiji, se mi pa prevod (takšen ali drugačen) Kraljeva družba še najbolj zdi primeren. Z današnjega pogleda je RS vsekakor društvo - ki ima v ZK celo nacionalni značaj. Naštel sem tudi nekaj argumentov temu v prid. Verjetno se bi jih našlo še kaj. Če pa se na koncu izkaže, da mora vsekakor biti Kraljevo društvo - pa seveda tudi prav. Mogoče sem mimo udaril glede 'izbrane družbe' - čeprav lahko postane član takšne družbe načeloma vsak. Ali s svojimi priporočili, velikimi znanstvenimi dosežki ali tudi kot častni član. Ja, družba danes pomeni najbolj to, kar si naštel Primož. RS je nastala, ko v Evropi še ni bilo veliko (če sploh kaj) društev. Od tujcev so verjetno najbolj znani Ruđer Josip Bošković, Friedrich Wilhelm Bessel, Albert Einstein (od 1921), Daniel Gabriel Fahrenheit, Christiaan Huygens, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, pa še kdo. --XJam 17:32, 6 apr 2004 (CEST)

Nova Funlandija je sramotno ponesrečen prevod angleškega Newfoundland, torej Novoodkritadežela. :-) Med slavnimi slovenskimi člani RS pa poznam le Vego in Valvazorja. Morda bi dodali razdelek o njih. --romanm 20:35, 6 apr 2004 (CEST)

Ja, seveda vsekakor. Na hitro sem preletel trenutni članek o Vegi, pa nisem našel njegovega članstva v njem (mogoče sem le prehitro preletel) - se mi je pa zdelo, da sem nekje že večkrat prebral, da so ga izvolili za člana. Hvala za pojasnilo o Novoodkritideželi. --XJam 21:41, 6 apr 2004 (CEST)

Trši oreh se mi zdi pisanje Edinburghške kraljeve družbe, oziroma Kraljeve družbe Edinburgha - ali kaj podobnega. Zveza petih soglasnikov -rghšk, se mi nekako dozdeva razdiralno do slovenščine, čeprav... Verjetno je prav Edinburška kraljeva družba! --XJam 14:59, 6 apr 2004 (CEST)

Edinburški, seveda. --Peterlin 16:51, 6 apr 2004 (CEST)

Pa tudi sama angleška wikipedija na primer razlikuje med »learned society« (prevedeno v znanstveno družbo (- mogoče spet nepravilno?)) in med »professional body« (profesionalno društvo). »Body« v najsplošnejši rabi pomeni društvo/združenje.

Verjetno bi bila ustrezna prevoda »znanstveno -« oziroma »strokovno združenje« (profession je stroka). --Peterlin 16:51, 6 apr 2004 (CEST)

Tudi pri nas poznamo npr. Prešernovo družbo in Mohorjevo družbo in ju razlikujemo od založb. DZS je Državna založba Slovenije in ne DDS - Državna družba Slovenije. DMFA pa je društvo, oziroma Society of... Res bi se smešno slišalo Družba matematikov, fizikov in astronomov - čeprav je DMFA načeloma spet ekvivalentno RS. Kraljeva družba je z razliko od Prešernove in Mohorjeve seveda neprofitna organizacija.

Leta 1693 so, kot vemo, v Ljubljani ustanovili 'Akademijo delavnih tovarišev', alias Academio operosorum Labacensis. Primož jo je v angleški inačici označil kot »scholarly society«. Načeloma je bila Academia enaka Royal Society, s tem, da se je iz nje veliko kasneje razvila SAZU. --XJam 15:31, 6 apr 2004 (CEST)

Še Nova beseda:

• Royal Society 15
• Kraljevo združenje 7 (večinoma v navezi z drugimi britanskimi družbami ali iz angleško govorečih dežel)
• Kraljevo društvo 2
• Kraljeva družba 1 (kakor zgleda res ni preveč razširjen izraz...) --XJam 15:45, 6 apr 2004 (CEST)

In še:

• Kraljevska družba 4
• Kraljevsko društvo 1
• Kraljevsko združenje 0, enako tudi vse variante s »kraljičin«

--Peterlin 16:51, 6 apr 2004 (CEST)

Vega in Valvazor

Valvazorja ne bi dal med tujce, čeprav je bil Nemec. O Vegi pa sem mislil, da si ga že na njegovi strani prepoznal kot člana Royal Society. Vsaj iz Pogovor:Jurij Vega sem sklepal tako. --romanm 22:53, 6 apr 2004 (CEST)

Aja - res, zgleda da Velikobritanska kraljeva znanstvena družba ni del angleškega Kraljevskega društva (verjetno bo to najprimernejši izraz navsezadnje). Ima ga tudi Cankarjev leksikon Velika sova (sicer v prevodu, najdemo ga kar pod izvirnikom, RS - drugod ga res še nisem zasledil - čeprav se na koncu izkaže (ko Primož predela vse vire - verjetno)), da bo najpravilnejši.

Ne rezumem te glede tujcev. Tujci v odnosu do (verjetno) angleško govorečih. Zgleda, da niso samo Angleži (oziroma Britanci) 'domači člani'. Tak primer je Benjamin Franklin (Američan po rodu) je »fellow« in ne »foreign member«. Kakšno vezo ima to, da je bil Valvasor Nemec in ni tujec do Britancev? V seznamu RS je Valvasor naveden kot »foreign member«. --XJam 23:03, 6 apr 2004 (CEST)

A, tako, narobe sem razumel. Franklin pa je seveda »fellow« zato, ker je bila okoli leta 1753, ko je bil sprejet, Amerika še angleška kolonija. Družabnost je kralju poplačal tako, da mu je dvajset let pozneje zakuhal revolucijo in odcepil pol kraljestva. Dobrota je sirota. --romanm 13:22, 7 apr 2004 (CEST)