Pogovor:Ernest Rutherford

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije


Ali je tak članek še škrbina? Sigurno še kaj manjka, vendar bo to vedno.

PMSM ni več. Sedaj je že kar soliden članek, tako, da lahko označbo tudi odstraniš, saj si tudi največ prispeval. Če ga bo slogovno 'napadla' še Missmarple, bo pa še boljši. Nekako moramo še povezati na Rutherfordovo sipanje. --xJaM 22:52, 27 okt 2004 (CEST)
Kaj pomeni PMSM? Miss nestrpno pričakujem.
če ti že pišem: Kaj meniš o ideji, da se lotim Nobelovcev. V naših spiskih so večinoma "rdeči" - pa ne politično. Na strani Nobelovega sklada sem dobil seznam vseh nobelovcev, do letošnjih in naredil nekaj "štihprob" na de Wikipedijo in v Encikoppedijo leksikografskog zavoda, Zagreb (za zadnjih 40 let dobre vage seveda ta vsi mankajo). Vendar sem dobil kar lepo število zadetkov, predvsem za Nemce izgleda da imajo nobelovce dobro obdelane.
Vsekakor se lahko lotiš nobelovcev. Sam sem skupaj s Primožem že kar nekaj energije vložil v Nobelovo nagrado za fiziko - tako, da je že kar nekaj napisanega. Že sam prevod obrazložitev je kar vredna naloga. Vprašanje, če lahko trenutno najdeš na spletu popolnejši seznam nagrajencev (vsaj za fiziko) v slovenščini. Tam sem dodal tudi zastavice držav in nobelovce preštel po državah - po zgledu Strnadovega prevoda Atlasa klasične in moderne fizike.. Heretik je tudi nekje predlagal, da bi se podobno naredilo za ostale nagrade - ali pa vsaj za vse enako. Sam se bom v kratkem lotil še Abelove nagrade, ki je v zadnjih par letih postala nekakšen ekvivalent Nobelove za matematiko. 'Zamenjala' naj bi Fieldsovo medaljo, ki je tudi omejena do 40. leta starosti. Upam vsaj, da za fiziko tvoje mnenje glede rdeče barve ne velja. Nekaj energije so mi pobrala tudi vsa tista ameriška srednja imena, ki jih angleško govoreči pišejo kar s kratico. Mislim, da je na seznamu sedaj le še eden tak. Ja, res je - Martinus J.G. Veltman. Odkar pa obstaja naša wikipedija (~2002) pa zvesto sledimo novim nagrajencem. Ja, za letošnja Politzerja in Wilczeka članka še čakata. Tudi jaz na zečetku nisem vedel, kaj pomeni PMSM. Manjka nam tudi še navajanje nagrajencev pri vsakem letu posebej, kakor je to npr. za leto 2003. --xJaM 23:30, 27 okt 2004 (CEST)

PMSM - po mojem skromnem mnenju. Še en nasvet Janez, ko na pogovornih straneh (kot je ta) napišeš komentar, dodaj še svoje ime, da vemo, kdo je to napisal. To storiš najlažje tako, da samo na koncu klikneš na tipko (drugo iz leve) nad tem besedilnim urejevalnikom (ko pišeš). LP, --Klemen Kocjancic 23:17, 27 okt 2004 (CEST) Na žalost sem pozabil. --Janez Novak 23:24, 27 okt 2004 (CEST)

Xjam, prosim ne bodi užaljen, ko sem delal "štihprobe" sem začel po seznamu, ta pa je urejen po letih, predvsem pa so bili na začetku kemiki. vsakega Nobelovca, ki ga bom obdelal (in če še nista tudi oba na katerih sem delal) ga bom zapisal še k letnici. Janez Novak 23:48, 27 okt 2004 (CEST)

Ne, saj nisem, kje pa. Samo omenil sem, koliko nevidnega dela pač človek vloži v nek relativno preprost seznam. Nič druugega. Saj se razumemo. Če za kakšen popravek tudi meniš, da ni na mestu, tudi povej. Na primer, če je slučajno Rutherford-Soddyjeva domneva bolj znana pod imenom Rutherford-Soddyjeva hipoteza, jo lahko vedno popraviš. Sam sem pač vse 'hipoteze' prekrstil v domneve, ker sta besedi sopomenki v našem preljubem jeziku. Ali pa 'teoreme' v izreke in podobno. Bolj stavim na domačo besedo, kot na 'eksplicitne' tujke - na vsakem področju. Vcasih se to krega s kakšno prevladujočo/prevzeto terminologijo, potem pa že gre. Klemen nam je na primer nasul cel kup raznoraznih vojaških 'terminov', da tistega, ki jih ne pozna prav dobro, lahko že kar glava boli, ha, ha. Lep pozdrav. --xJaM 00:16, 28 okt 2004 (CEST)

Rutherfordovo sipanje[uredi kodo]

Našel sem nemško stran http://www.mikomma.de/rutherford/rutherford.htm, na kateri je nekaj teksta, diagrami in simulacije. Vendar znam premalo fizike, da bi se upal prevesti (tudi če se ne bi bal gospodične, ki popravlja vejice, ...). Pa ji nič ne zamerim. --Janez Novak 00:07, 28 okt 2004 (CEST)

Sam bom moral pogledati v kakšen drug vir, ker nemščine ne obvladam. Verjetno bo tudi kaj kmalu Primož udaril s svojim fizikalnim znanjem. Ja, tudi mene je ta petnajstletnica malo prestrašila pri Čajkovskem :-). Sicer pa lahko v grobem vseeno prevedeš. Bodo/bomo že dopolnili/popravili, če kaj ne bo 'štimalo'. --xJaM 00:16, 28 okt 2004 (CEST)
Sipanje še v celoti manjka. in to svetlobe, Thomsonovo, Rutherfordovo, von Lauejevo, Braggovo, Ramanovo... Slikice v omenjenem nemškem članku so lepe, verjetno pa jih vsaj nekatere znamo tudi razmeroma enostavno poustvariti. --Peterlin 14:28, 28 okt 2004 (CEST)
Rutherfordovo sipanje. Jaz se s to temo ne mislim ukvarjati. Teorije fizike, ... enostavno ne poznam in čeprav sem prepričan, da so take raziskave vsaj potrebne, verjetno pa tudi nujne ne vem zakaj nekaj takega služi. Da bi to razumel bi verjetno moral vpisati fiziki in/ali matematiko na fakulteti ali pa preštudirati množico člankov. S takimi problemi se naj ukvarjajo strovnjaki s tega področja. Me (pa če zamerite ali ne) ne zanima in obdelovati nameravam samo teme, ki me zanimajo. Kaj s tem mislim? Delo na neki temi me mora zanimati, tako da imam od raziskovalnega dela na začetku nekaj užitka in se naučim nekaj, kar me zanima. Danes ali jutri bom vnesel pod geslom "Alfred Nobel" opis svojega načrtovanega projekta. Janez Novak 16:18, 28 okt 2004 (CEST)
Seveda, imaš vsekakor prav. Zakaj le bi človek pisal o nečem kar je duhamorno zanj. Primož je le nakazal kaj še manjka. Sigurno so strokovnjaki za raznorazna sipanja. Saj ni potrebno preštudirati cel kup znnastvenih razprav za kratke (in solidne) opise v takšnem tipu enciklopedije. Seveda kak 'ultra-navedek' nikakor ne škodi, če je le malo razumljiv, oziroma kolikor toliko ustrezno preveden/opisan. V tem smislu je tudi vprašanje o smiselnosti celotne wikipedije. Nečemu prav gotovo služi. Kdor pa verjame v moč spletnega in skupinskega dela, zanj mu takšen projekt pomeni še več. Vsaj meni. Trenutni članek o npr. Gödlovem številu je res zelo nerazumljiv - vendar se bo (sčasoma) izoblikoval v malo razumljivejšo snov. Danes je zančna teorija gravitacije za navadne smrtnike gotovo še v domeni znanstvene fantastike, podobno kot je bila splošna teorija relativnosti v začetku 1920. let. In ta še celo za večino svetovnih fizikov. Seveda pa ni potrebno znati absolutnega diferencialnega računa, da človek preprosto razume kako ukrivljenost prostora (+časa) vpliva na težnost. Če pa slučajno ne ve, da vektorje v takšnih prostorih ne moremo enostavno premikati kot smo navajani v 'navadnem' prostoru, to še ni katastrofa. Katasrtrofa je, če človek npr. ne 'razume' enačbe, kot je Pitagorov izrek:
Saj, kako bi človek pojasnil človeku iz 12. stoletja, recimo Fibonacciju, kako deluje današnji plošček DVD, ali kako pomembno je njegovo zaporedje: 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, ... Za moje pojme je enačba:
iz Einstein-Cartanove teorije enakovredna zgornji. Če zgornja ne velja, ne velja niti spodnja - načeloma (po erevanskem vicu). Koga zanima, da je v takšni teoriji lahko Riccijev tenzor nesimetričen? Praktično nikogar. Ena od (dobrih) lastnosti znanosti je, da lahko svoje določene izjave (izreki, enačbe, domneve, aksiomi, preskusi, napovedi, ...) (stalno) preverja ali dopolnjuje. Pa jo v raznoraznih časih in dobah tako napadajo, češ da nas je privedla v hrabri novi atomski vek ali še kam. Komu mar, če je svetlobna hitrost maksimalna vrednost za delce z maso, oziroma za 'običajno' (ne vem sicer kakšna je neobičajna -) snov. Verjetno veliki večini ljudi danes na Zemlji. Mogoče čez 100-200 let bo že komu mar, ali kot je nekdo napisal na SETI@domu, da je Vesolje 'preveliko' za vzpostavitev stika z zunajzemeljsko civilizacijo in, da bi bil človek edina oblika življenja v takšnem Vesolju - ali nekaj podobnega.. Če pa upoštevamo še Hawkingovo misel o enakih fazah razvitosti dveh razvitih civilizacij, je še slabše. Nihče ti, Janez tako ne zameri, kje pa. --xJaM 19:11, 28 okt 2004 (CEST)

Niti najmanj ne dvomim o smislu Wikipedije (ali bi sicer že imel blizu 20 člankov), vendar menim da moram snov vsaj malo poznati in zanimati me mora vsaj toliko, da bi izvedel o stvari še nekaj. Saj to je eden od ciljev aktivnih Wikipedistov - se o nečem poučiti in to znanje posredovati še ostalim. Poglej pogovor pri nobelovi nagradi.Janez Novak 19:19, 28 okt 2004 (CEST)

Slogovno je članek kar zadovoljiv :) Končno sem ugotovila, kaj pomeni PMSM, še vedno pa ne vem, kako priti do navpične črte (|), še vedno se zanašam na copy-paste metodo... Kaj je z besedo koledž? Prepričana sem, da sem že večkrat zasledila drugačno črkovanje - mogoče kolidž? Čekam na odziv, da ne bom slučajno spet kaj mimo ustrelila :)

Missmarple 21:05, 28 okt 2004 (CEST)

Super, da je (vsaj) zadovoljiv, he, he. Kaj pa strokovno? Tudi na to glej, da ne bi pisali le 'floskul'. Tudi sam (še vedno) uporabljam v veliki meri postopek c/p. Verjetno je več razlogov.
  • prva je ta, da sem od nekdaj navajen na ameriške tipkovnice (še iz Unixa). Sedaj pa prevladujejo slovenske (s šumniki), kjer je nekaj znakov ASCII odpadlo z gumbov - npr. | (ki tebi dela težave), oba zavita oklepaja { }, strešica ^, in še kakšen.
  • menda tudi edina.
Pri slovenskih tipkovnicah (vsaj sodobnejših) imaš ob veliki tipki za presledek desno tipko »Alt Gr« za vnos nekaterih dodatnih znakov. Pri meni je | na tipki W tako da stisneš »Alt Gr« + »W«, pa je. Sam pa uporabljam metodo z znakovno kodo »Alt« + 1 + 2 + 4.
Kaj je narobe s koledžom? SSKJ pojasni ta pojem na tem naslovu, »kolidž« pa preusmerja sem - tako, da sta sopomenki. Dovoljeno je tudi izvirno ime »college«. Večji problem so poimenovanja raznoraznih, predvsem angleških (britanskih) (in ameriških) koledžov. Npr. znani Koledž Trinity (Trinity College) v Cambridgeu. Pa tudi univerz, inštitutov, raziskovalnih središč (centrov) ipd. S Primožem sva nekako ugotovila, da bi ameriške univerze slovenili kot npr. Univerza Kalifornije (University of California). Pri Koledžu Trinity je tudi še vprašanje, če je potrebno prevesti še besedo »trinity«, ki kot vemo označuje (sveto) trojico/trojstvo. Koledž Trojstvo se sedaj res malo hecno sliši. Veliko pa pisci pri nas uporabljajo kar izvirna imena (Cavendish Laboratory, namesto Cavendishov laboratorij) ali kar kratice (UCLA, Caltech, MIT, ...). To se mi tu ne zdi sprejemljivo, tako da bi se veljalo potruditi. Problem je spet, da je Univerz Kalifornije 'malo morje' - sedaj pa vidim, da Američani to nekako označujejo kot Sistem Univerz Kalifornije in se izgubi v njihovem labirintu, če želiš.. Je pa še tudi npr. znani francoski College (de France), ki ga prevajamo nekako kot Francoski kolegij, namesto koledža. Pa še to. Podpišeš se s klikom na predzadnjo tipko nad urejevalno škatlo ali tako, da vneseš naslednje znake --~~~~. Sistem bo to prepoznal kot tvoj podpis. --xJaM 21:31, 28 okt 2004 (CEST)
Seveda, če kdo pride do še kakšne učene rešitve glede takšnih pojmov, je seveda nadvse dobrodošel. Najlažje je, ob poplavi angleških spletnih strani navesti original, pa je, ker to pač dovoljuje SP. MMG college se seveda (tudi pri nas) izgovarja [kolidž], tako da je mogoče, če to ugotovimo/uzakonimo/privzamemo, še najprimerneje. Zakaj pa bi tudi bilo vse tako enostavno. Je pač koledž. Poskusi izgovoriti »college« s tem, da pozabiš na znanje o angleščini. Verjetno prideš do koledža, ali pa mogoče še do coledža ali colegeja/kolegeja. Drugih variant pa ne vidim - seveda z mojim laičnim znanjem jezikoslovja, slovnice in slovenskega jezika.. SES pa pravi, na str. 246 pod geslom »koledž«:
kôledž -a m, tudi kolidž, pisano tudi college. Tujka, privzeta iz angl.
college 'koledž, univerza', prvotno 'kolegij (profesorjev), združba ljudi z določenimi 
fukncijami in pravicami', kar je izposojeno iz stfrc. college, to 
pa se je razvilo iz lat. collegium 'kolegij', izpeljanke iz collega
'kolega'. Dalje glej kolega.
--xJaM 21:52, 28 okt 2004 (CEST)