Univerza McGill

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Univerza McGill
McGill University (angleško); Université McGill (francosko)
latinsko Universitas McGill
Bivša imena
McGill College; University of McGill College (1821–1885)
MotoGrandescunt Aucta Labore
In Domino Confido (latinsko)
Moto v slovenščini
Vse raste in se razvija z delom
Zaupam se Gospodu[1]
Ustanovljena31. marec 1821
Tipjavna
PripadnostAAU, ACU, AUCC, AUF, ATS, CARL, CBIE, BCI, CUSID, GULF, UArctic, UNAI, U15, URA
Finančni sklad
1,73 milijarde CAD[2]
Proračun1,29 milijarde CAD (2018)[3]
KanclerMichael Meighen
RavnateljSuzanne Fortier
VisitorJulie Payette (kot generalna guvernerka Kanade)
Akademsko osebje
1.684[4]
Strokovni sodelavci
3.457[4]
Št. študentov40.036[5]
Dodiplomskih27.601[5]
Podiplomskih10.144[5]
Drugi študenti
2.291[5]
KrajMontreal, Quebec, Kanada
Kampusurban;
glavni: 32 ha
kampus Macdonald: 650 ha[6]
Barve          McGill rdeča in bela[7]
VzdevekMcGill Team, Martlets
MaskotaMartlet Marty
Spletna stranmcgill.ca

Univerza McGill oz. McGillova univerza (angleško McGill University, francosko Université McGill) je javna raziskovalna univerza s sedežem v Montréalu v kanadski provinci Québec. Njenih 10 fakultet in šola vseživljenjskega učenja ponuja skupno skoraj 300 študijskih programov, ki jih obiskuje približno 40.000 dodiplomskih ter podiplomskih študentov, z njo pa so povezane tudi štiri učne bolnišnice.[5][8] Je ena najstarejših in najuglednejših visokošolskih ustanov v državi[8][9] in ima najzahtevnejše vstopne pogoje od vseh kanadskih univerz.[10] Glavni kampus se nahaja v središču Montréala, poleg tega pa spada pod Univerzo McGill še kampus Macdonald v predmestju Sainte-Anne de Bellevue približno 30 km zahodno od njega.[8]

McCall MacBain Arts Building je najstarejša ohranjena stavba v kampusu
McTavisheva ulica v kampusu

Okvir za ustanovitev je leta 1801 dala Kraljeva ustanova za napredek učenosti, ki je bila leta 1813 imenovana za skrbnika zapuščine trgovca s krznom Jamesa McGilla. Ta je zapustil posestvo in 10.000 funtov za ustanovitev kolidža. Kolidž je leta 1821 pridobil kraljevi odlok in pravico do podeljevanja visokošolskih nazivov, a so McGillovi dediči spodbijali oporoko, tako da je bila šele po uspešni razrešitvi sodnega spora osem let kasneje ustanovljena medicinska fakulteta nove univerze. Za zgodnji razvoj je zaslužen geolog John William Dawson, ki je kot predstojnik uveljavil univerzo v mednarodnem okolju, uvedel izobraževanje za pedagoge, vzpostavil sistem povezanih kolidžev drugod po Kanadi in pritegnil financiranje bogatih dobrotnikov. Leta 1885 je bila univerza poimenovana po McGillu. Dawsonov naslednik je spodbujal specializacijo v medicino, biologijo in fiziko in leta 1898 privabil Ernesta Rutheforda za profesorja fizike. V tem času sta bila ustanovljena McGillov kolidž v Vancouvru (zdaj samostojna Univerza Britanske Kolumbije) in Kolidž Macdonald, kasneje pripojen univerzi.[8]

V obdobju med svetovnima vojnama je ostala medicina glavna usmeritev, univerza pa je zaslovela tudi po interdisciplinarnem raziskovalnem programu družboslovja, ki je bistveno vplival na kanadski model socialne države. Po drugi svetovni vojni se je po zaslugi takratnega predstojnika Cyrila Jamesa močno povečalo javno financiranje, vpis pa je narasel na račun veteranov. Vzporedno se je povečala raznolikost programov, ki zdaj obsegajo vsa glavna področja umetnosti in znanosti.[8]

Po akademskih in raziskovalnih dosežkih se Univerza McGill danes uvršča blizu vrha različnih lestvic svetovnih univerz.[11][12][13] Med nekdanjimi študenti in profesorji je 12 nobelovih nagrajencev, med diplomanti pa trije kanadski premierji (tudi trenutni, Justin Trudeau), filozof Charles Taylor, pesnik Irving Layton, glasbenik Leonard Cohen, igralec William Shatner in druge znane osebnosti.[8]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Mission, motto and coat of arms". About McGill.
  2. McGill University Quarterly Report on Endowment Performance. Univerza McGill. https://www.mcgill.ca/investments/files/investments/english_version_dec_31_2019_0.pdf. Pridobljeno 2020-04-14. 
  3. McGill University Budget Book FY2018. Univerza McGill. https://www.mcgill.ca/budget/files/budget/budget_book_fy2018_final_20170905.pdf. Pridobljeno 2018-11-24. 
  4. 4,0 4,1 "Faculty and staff". Univerza McGill. Pridobljeno dne 2008-05-24.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 "Students" (PDF). Univerza McGill. Pridobljeno dne 2018-11-24.
  6. "Campus Planning". Pridobljeno dne 2015-06-03.
  7. "Visual Identity Guide – Visual System". Univerza McGill. Pridobljeno dne 2019-03-18.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 8,5 "McGill University". Canadian Encyclopedia. 2016-10-11. Pridobljeno dne 2020-08-24.
  9. "McGill University". Britannica Online. Pridobljeno dne 2020-08-24.
  10. Dehaas, Josh (2013-11-07). "Average entering grade now 85%". Maclean's. Pridobljeno dne 2020-08-24.
  11. "McGill University". Academic Ranking of Wold Universities. Pridobljeno dne 2020-08-24.
  12. "McGill University". World University Rankings. Times Higher Education. Pridobljeno dne 2020-08-23.
  13. "McGill University". Top Universities. Quacquarelli Symonds Limited. Pridobljeno dne 2020-08-23.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]