19. oktober

19. oktober je 292. dan leta (293. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 73 dni do konca tekočega leta.

Dogodki

• 202 pr. n. št. – Publij Kornelij Scipion Afriški je v bitki pri Zami premagal Hanibala.
• 439 – Vandali so pod vodstvom kralja Gajzerika zavzeli Kartagino.
• 1466 – V drugem sporazumu iz Torunja je Nemški viteški red odstopil Poljski Pomorjansko in del Zahodne Prusije.
• 1497 – Vasco da Gama je obplul Rt dobrega upanja.
• 1781:
  • V Yorktownu, Virginija, so odposlanci britanskega poveljnika Lord Cornwallisa podpisali predajo in izročili Cornwallisov meč Georgeu Washingtonu in maršalu Francije Jeanu-Baptistu Donatienu de Vimeurju, grofu Rochambeauja: dogodek se pogostokrat napačno navaja _{glej wk.eng} kot konec Ameriške vojne za neodvisnost, ki je v resnici trajala do 1783.
  • Jožef II. je izdal tolerančni patent, s katerim je omogočil versko svobodo tudi nekatoliškim kristjanom.
• 1812 – Napoleon je začel umik iz Moskve.
• 1813 – Pri Leipzigu se je končala bitka narodov.
• 1834 – V Ljubljani je bila ustanovljena trgovska šola.
• 1845 – Prvič je bila uprizorjena Wagnerjeva opera Tannhäuser.
• 1914 – Nemška križarka Emden je zajela že 13. ladjo trgovske mornarice antante v 24 dneh.
• 1934:
  • Tretji rajh je izstopil iz Društva narodov.
  • Japonska je odstopila od washingtonske pomorske pogodbe.
• 1939 – Združeno kraljestvo, Francija in Turčija so podpisali medsebojno pogodbo o prijateljstvu.
• 1943 – Raziskovalci z Rutgers University so odkrili streptomicin, prvi antibiotik proti tuberkulozi.
• 1944:
  • Anglo-indijske enote so zavzele Tiddim v Burmi.
  • Zavezniško letalstvo je v Mariboru bombardiralo industrijske obrate in most čez Dravo.
• 1954 – Opravljen je bil prvi vzpon na Čo Oju.
• 1964 – Pri Beogradu je strmoglavilo letalo Iljušin Il-18 s sovjetsko državno delegacijo.
• 1973 – Ameriški predsednik Richard Nixon je zavrnil zahtevo sodišča po predaji posnetkov v aferi Watergate.
• 2005 – V Bagdadu se je začel sodni proces proti bivšemu predsedniku Iraka Saddamu Husseinu zaradi dejanj proti človečnosti.

Rojstva

Heikki Kovalainen, 2008

Peter Tosh
in Robbie Shakespeare, 1978

• 1276 – Hisaaki, 8. japonski šogun († 1328)
• 1433 – Marsiglio Ficino, italijanski humanist, filozof, zdravnik († 1499)
• 1605 – sir Thomas Browne, angleški avtor del s področij: medicine, religije, znanosti in ezoterike († 1682)
• 1810 – Cassius Marcellus Clay, ameriški abolicionist († 1903)
• 1822 – Louis-Nicholas Ménard, francoski pisatelj († 1901)
• 1876 – Janko Šlebinger, slovenski književni zgodovinar († 1951)
• 1878 – Franc Grivec, slovenski teološki profesor, duhovnik, zgodovinar, slavist († 1963)
• 1882 – Umberto Boccioni, italijanski slikar, kipar, futurist († 1916)
• 1895 – Lewis Mumford, ameriški urbanistični sociolog († 1990)
• 1899 – Miguel Ángel Asturias, gvatemalski pisatelj, diplomat, nobelovec 1967 († 1974)
• 1901 – Leopold Hari evangeličanski duhovnik, senior († 1980)
• 1907 – Roger Wolfe Kahn, ameriški jazzovski glasbenik († 1962)
• 1910 – Subrahmanyan Chandrasekhar, ameriško indijski fizik, astrofizik, matematik, nobelovec 1983 († 1995)
• 1913 – Vinícius de Moraes, brazilski pesnik, skladatelj († 1980)
• 1913 – Vasco Pratolini, italijanski pisatelj († 1991)
• 1916 – Jean Dausset, francoski zdravnik imunolog, nobelovec 1980 († 2009)
• 1926 – Joel Feinberg, ameriški filozof († 2004)
• 1944 – Peter Tosh, jamajški reggae glasbenik, politični aktivist († 1987)
• 1946 – Philip Pullman, angleški pisatelj, novelist
• 1960 – Nuša Tome, slovenska smučarka,
• 1962 – Evander Holyfield, ameriški boksar
• 1969 – Zanger Rinus, nizozemski glasbenik
• 1981 – Heikki Kovalainen, finski dirkač Formule 1
• 1994 – Matej Mohorič, slovenski cestni kolesar

Smrti

• 1187 – papež Urban III.
• 1216 – Ivan Brez Zemlje, angleški kralj (* 1166)
• 1287 – Bohemond VII., tripoliški grof (* 1261)
• 1310 – Gottfried von Hohenlohe, 14. veliki mojster vitezov križnikov (* 1265)
• 1335 – Elizabeta Riksa, poljska in češka kraljica (* 1286)
• 1354 – Jusuf I., granadski emir (* 1318)
• 1375 – Cansignorio della Scala, vladar Verone (* 1340)
• 1388 – Giovanni Dondi dell'Orologio, italijanski astronom in urar (* 1318)
• 1609 – Jacobus Arminius, nizozemski teolog (* 1560)
• 1682 – sir Thomas Browne, angleški avtor del s področij: medicine, religije, znanosti in ezoterike (* 1605)
• 1745 – Jonathan Swift, irsko-angleški pisatelj (* 1667)
• 1770 – Bernardo Antonio Vittone, italijanski arhitekt (* 1702)
• 1837 – Charles Fourier, francoski mislec, predstavnik utopičnega socializma (* 1772)
• 1857 – Johnnie Walker, škotski špecerist, ustanovitelj podjetja Johnnie Walker (* 1805)
• 1867 – sir James South, britanski astronom (* 1785)
• 1897 – George Mortimer Pullman, ameriški izumitelj (* 1831)
• 1906 – Karl Pfizer, nemški kemik (* 1824)
• 1909 – Cesare Lombroso, italijanski zdravnik, antropolog, kriminolog (* 1836)
• 1911 – Eugene Burton Ely, letalski pionir (* 1886)
• 1920 – John Silas Reed, ameriški pesnik, novinar, revolucionar (* 1887)
• 1937 – Ernest Rutherford, novozelandski fizik, nobelovec 1908 (* 1871)
• 1984 – Jerzy Popiełuszko, poljski katoliški duhovnik, pripadnik Solidarnosti (* 1947)
• 1992 – Arthur Wint, jamajški atlet (* 1920)
• 1995 – Don Cherry, ameriški jazz trobentač (* 1936)
• 1999 – Nathalie Sarraute, francoska pisateljica (* 1900)
• 2003 – Alija Izetbegović, bosansko-hercegovski predsednik (* 1925)
• 2004 – Kenneth Eugene Iverson, kanadski matematik, računalnikar (* 1920)
• 2004 – Paul Nitze, ameriški visoki državni predstavnik (* 1907)
• 2007 – Jan Wolkers, nizozemski skulpturist in slikar (* 1925)
• 2008 – Richard Blackwell, ameriški modni kritik, žurnalist, TV in radio osebnost (* 1922)

Prazniki in obredi

• Rimski imperij: armilustrium, v čast Marsa, boga vojne
• Niue: dan ustave, v čast neodvisnosti države (samouprava v prosti zvezi z Novo Zelandijo) leta 1974
• Albanija: dan Matere Tereze

Zunanje povezave

• BBC: na današnji dan