5. julij
Videz
5. julij je 186. dan leta (187. v prestopnih letih) v gregorijanskem koledarju. Ostaja še 179 dni.
Dogodki
[uredi | uredi kodo]- 987 – Hugo Capet (Hugo Veliki) iz dinastije Kapetingov je bil okronan za francoskega kralja.
- 1294 – Pietro da Morrone je postal papež Celestin V.
- 1610 – John Guy se je iz Bristola odpravil proti Novi Fundlandiji.
- 1687 – Isaac Newton je izdal svoje delo Philosophiae naturalis principia mathematica, v katerem je postavil temelje mehanike.
- 1811 – Venezuela je kot prva južnoameriška država razglasila neodvisnost od Španije.
- 1830 – Francija je zasedla Alžirijo.
- 1841 – Thomas Cook je organiziral prvo turistično potovanje med Leicestrom in Loughboroughom.
- 1843 – Izhajati so začele Kmetijske in rokodelske novice.
- 1865:
- William Booth je ustanovil dobrodelno organizacijo Salvation Army.
- V Angliji je začela v prometu veljati prva omejitev hitrosti na svetu.
- 1884 – Nemčija je pridobila Kamerun.
- 1932 – António de Oliveira Salazar je postal portugalski predsednik vlade in diktator.
- 1940 – Združeno kraljestvo in vichyjska Francija sta pretrgala diplomatske odnose.
- 1941 – Nemške enote so prišle do reke Dneper.
- 1943 – Začela se je bitka pri Kursku.
- 1944 – Rdeča armada je osvobodila Minsk.
- 1945 – Oznanjena je bila osvoboditev Filipinov.
- 1946 – Na modni reviji v Parizu so predstavili bikini.
- 1950:
- V korejski vojni so se prvič spopadle severnokorejske in ameriške enote.
- Izraelski kneset je izglasoval zakon, ki vsem Judom daje pravico priselitve v Izrael.
- 1951 – William Bradford Shockley je izumil spojni tranzistor.
- 1958 – Ameriška odprava je prva priplezala na Gašebrum I.
- 1962 – Alžirija je postala neodvisna država.
- 1970 – 108 ljudi je umrlo ob strmoglavljenju kanadskega DC-8 pri Torontu.
- 1975:
- Zelenortski otoki so postali neodvisna država.
- Arthur Ashe je kot prvi temnopolti tenisač zmagal v Wimbledonu.
- 1998 – Japonska je izstrelila raziskovalno sondo proti Marsu.
- 2004 – Potekale so prve predsedniške volitve v Indoneziji.
Rojstva
[uredi | uredi kodo]- 980 – Mokdžong, korejski kralj dinastije Gorjeo († 1009)
- 1029 – Al-Mustansir, fatimidski kalif († 1094)
- 1057 – Al-Gazali, perzijski mistik in učenjak († 1111)
- 1321 – Ivana Angleška, škotska kraljica († 1362)
- 1801 – David Farragut, ameriški pomorski častnik († 1870)
- 1805 – Robert Fitzroy, angleški mornariški častnik, hidrolog, meteorolog († 1865)
- 1813 – Antonio García Gutiérrez, španski dramatik († 1884)
- 1853 – Cecil John Rhodes, angleški imperialist († 1902)
- 1857 – Clara Zetkin, nemška socialistka († 1933)
- 1880 – Jan Kubelík, češki violinist, skladatelj († 1940)
- 1886 – Willem Drees, nizozemski predsednik vlade († 1988)
- 1888 – Herbert Spencer Gasser, ameriški fiziolog, nobelovec 1944 († 1963)
- 1889 – Jean Cocteau, francoski pisatelj, filmski režiser († 1963)
- 1891 – Tin Ujević, hrvaški pesnik, esejist, kritik, prevajalec († 1955)
- 1893 – Floriš Kühar, slovenskega rodu madžarski verski zgodovinar († 1943)
- 1900 – Miran Jarc, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik († 1942)
- 1901 – Segej Vladimirovič Obrazcov, ruski lutkar († 1992)
- 1904 – Ernst Mayr, nemško-ameriški biolog, raziskovalec in filozof († 2005)
- 1909 – Andrej Andrejevič Gromiko, ruski politik († 1989)
- 1911 – Georges Pompidou, francoski predsednik († 1974)
- 1946 – Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, nobelovec 1999
- 1948 – Alojz Peterle, slovenski politik, predsednik vlade
- 1958 – Veronica Guerin, irska novinarka († 1996)
- 1973 – Arjan Pregl, slovenski likovni umetnik
- 1976 – Nuno Gomes, portuglaski nogometaš
- 1982:
- Beno Udrih, slovenski košarkar
- Alberto Gilardino, italijanski nogometaš
Smrti
[uredi | uredi kodo]- 1044 – Samuel Aba, madžarski kralj
- 1080 – Ísleifur Gissurarson, islandski škof (* 1006)
- 1411 – Sulejman Čelebi, osmanski emir Rumelije (* 1377)
- 1413 – Musa Čelebi, osmanski emir Rumelije (* 1388)
- 1814 – Georges Jacob, francoski izdelovalec pohištva (* 1739)
- 1833 – Joseph Nicéphore Nièpce, francoski fizik, izumitelj(* 1765)
- 1904 – Abai Ibragim Kunanbajuli, kazahstanski pesnik, skladatelj, filozof (* 1845)
- 1908 – Jonas Lauritz Idemil Lie, norveški pisatelj (* 1833)
- 1945 – John Joseph Ambrose Curtin, avstralski predsednik vlade (* 1885)
- 1957 – Charles Sherwood Noble, ameriški izumitelj (* 1873)
- 1966 – George de Hevesy, madžarski kemik, nobelovec 1943 (* 1885)
- 1969 – Walter Gropius, nemško-ameriški arhitekt (* 1883)
- 1975 – Otto Skorzeny, nemški polkovnik (* 1908)
- 1981 – Štefan Steiner, slovenski teolog in pesnik (* 1922)
- 1983 – Harry Haag James, ameriški trobentač (* 1916)
- 1992 – Astor Piazzolla, argentinski glasbenik, skladatelj (* 1921)
- 2002 – Rafko Vodeb, slovenski duhovnik, eksorcist teolog, filozof, umetnostni zgodovinar, pesnik, prevajalec (* 1922)
Prazniki in obredi
[uredi | uredi kodo]- Armenija – dan ustave
- Alžirija – dan neodvisnosti
- Zelenortski otoki - dan neodvisnosti
- Isle of Man – dan parlamenta (Tynwald Day)
- Venezuela – dan neodvisnosti