Floriš Kühar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Floriš Kühar
Portret
Rojstvo5. julij 1893({{padleft:1893|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})
Prosenjakovci
Smrt26. november 1943({{padleft:1943|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) (50 let)
Budimpešta
DržavljanstvoFlag of Yugoslavia (1918–1941).svg Kraljevina Jugoslavija
Flag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Hungary (1915-1918, 1919-1946).svg Madžarska
Poklicučitelj, duhovnik, redovnik, teolog, filozof, predavatelj

Floriš Ferenc Kühar (madžarsko Kühár Flóris Ferenc) slovenskega rodu, madžarski verski zgodovinar, benediktinski menih, visokošolski učitelj. Odlično je madžarsko pisal, ampak ima nekaj del v svojem slovenskem maternem jeziku (v prekmurščini), *5. julij 1893, Prosenjakovci, †26. november 1943, Budimpešta.

Rodil se je kot Ferenc Kühar v kmečki družini, na Goričkem v Slovenski krajini (danes Prekmurje in Porabje). Oče mu je bil st. Ferenc Kühar, mati pa je bila Katarina Sabotin. V očetovi veji ima evangeličanske prednike. V Kančevcih je hodil osnovno šolo, v Kisegu in Gjuru končal pa srednjo šolo. Naprej je v Pannonhalmi študiral, 6. avgusta 1909 vstopil v benediktinski red, tudi v tistem letu maturiral. Med 1912 and 1917 je študiral v Innsbrucku, posvetili so ga za duhovnika 29. junija 1916. 11. junija 1917 je doktoriral iz filozofije in teologije.

Med 1917 in 1922 je župnikoval v Celldömölku in vodil tamkajšnjo meščansko dekliško šolo. Mnogo študentov je pomagal študirati. 1918 je napisal zgodovino romarskega mesta v Celldömölku. 1919 madžarski komunisti so ga trikrat internali, ampak njegovi verniki so ga vsekdar osvobodili. 1921 je želel ustvariti kultursko društvo v Celldömölku, ampak ni imel sreče. Do leta 1929 je bil visokošolski učitelj v Pannonhalmi. Tedaj se je ukvarjal z dušeslovjem, s filozofijo in z versko zgodovino, pa pisal knjige v tistih temah. On je ustvarjal revijo Pannonhalmi Szemle 1926. Dve leti je delal v Rimu, na visoki šoli Sv. Anzelm je učil dogmatiko in sakramentologijo. Od 1931 do 1935 zopet je v Pannonhalmi učil, pa pisal verskozgodovinska dela. V Budimpešti v teološki akademiji je bil naslovni univerzitetni učitelj. Ob koncu njegovega življenja se je ukvarjal z madžarsko liturgijsko zgodovino. Med 1940 in 1943 je bil urednik revije Katolikus Szemle. Podpiral je zidanja novih cerkev v madžarski nižini in ustvaril Društvo Deklic pri Benediktincih.

Umrl je zaradi možganske krvavitve, pokopali so ga v Tiszaújfaluju.

Floriš Kühar se je imel za Madžara, nekaj del ima v prekmurščini. Nasprotoval je priključitev Slovenske krajine in narodna gibanja.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]