Slovensko Porabje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi slovenska manjšina (po neuradnih ocenah med 5000) Porabskih Slovencev. Ime je dobilo po reki Rabi. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se »prijela« izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék. Slovensko etnično ozemlje v Porabju se je v letih 1919 in 1920 po senžermenski in trianonski pogodbi razdelilo med Avstrijo in Madžarsko. Zahodni del pripada Avstriji, ki na Madžarsko meji nad dolino reke Dobre (Doiberbach). Na tem področju je slovensko prebivalstvo vglavnem ponemčeno, ohranila pa so se nekatera osebna, ledinska in krajevna imena.[1]

»Mali Triglav« (skala s Triglava), simbol slovenstva v Andovcih.
Trojezični krajevni napis ob cesti.
Dolina Seniškega potoka.
Kip Bele III. v Monoštru.

Naselja v avstrijskem delu Slovenskega Porabja[uredi | uredi kodo]

Ozemlje na Madžarskem[uredi | uredi kodo]

Ozemlje Slovenskega Porabja na Madžarskem je po obliki podobno trikotniku s površino 94 km2. Južno »stranico« predstavlja državna meja s Slovenijo (Goričkim) med Tromejnikom po razvodju med Muro in Rabo do vzhodno od Budincev. Vzhodna »stranica« med Budinci in Monoštrom Porabje loči od preostanka Madžarske, medtem ko zahodna stranica med Monoštrom in Tromejnikom predstavlja državno mejo z Avstrijo.

Naselja, kjer živijo porabski Slovenci:

Razvoj industrije spodbuja priseljevanje prebivalcev omenjenih vasi v Monošter, ki velja za središče slovenske manjšine na Madžarskem. V preteklosti so slovenska naselja segala tudi severno od Rabe, na vzhodu pa so se raztezala na Őrség (Stražno ozemlje), sem sodita Sola (Szalafő) in Farkašovci (Farkasfa). Vzhodno od Monoštra je ob Rabi tudi naselje Čretnik (Csörötnek).

Naselja Slovenskega Porabja, kjer ne živijo več Slovenci[uredi | uredi kodo]

Pritoki Rabe s slovenskimi imeni:

  • v Avstriji:
    • Dobra (Doiberbach)
  • na Madžarskem:
    • Grajka (Grajka-patak)
    • Haršaš (Hársas-patak)
    • Husas (Husászi-patak)
    • Sakalovski potok (Szakony-patak)
    • Seniški potok (Szölnöki-patak)
    • Žida (Zsida)

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Marija Kozar-Mukič, Slovensko Porabje-Szlovénvidék, Ljubljana-Szombathely, 1983
  • Enciklopedija Slovenije, Slovensko Porabje; zvezek 12, Mladinska knjiga, Ljubljana 1998.
  • SCHNABL, Bojan-Ilija. Raabtaler Slowenen. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 3, po-Ž, str. 1097-1098. [COBISS.SI-ID 22172168]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • ^ SCHNABL, Bojan-Ilija. Raabtaler Slowenen. V: STURM-SCHNABL, Katja (ur.), SCHNABL, Bojan-Ilija (ur.). Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška : von den Anfängen bis 1942. Wien: Böhlau, 2016, bd. 3, po-Ž, str. 1097-1098. [COBISS.SI-ID 22172168]