Innsbruck

Innsbruck
Statutarno mesto
Innsbruck, pogled na stari del mesta
Grb
Innsbruck Geografska lega v Avstriji
47°16′6″N 11°23′36″E
Država	Avstrija
Dežela	Tirolska
Politični okraj	Statutarno mesto
Upravljanje
• Župan	Christine Oppitz-Plörer (Für Innsbruck)
Površina
• Skupno	104,91 km2
Nadm. višina	574 m
Prebivalstvo  (2024-01-01)
• Skupno	132.188
• Gostota	1.300 preb./km2
Časovni pasovi	UTC+1 (CET/CEST)
	UTC+2 (CET/CEST)
Poštna številka	6010–6080
Omrežna skupina	0512
Avtomobilska oznaka	I
Št. občine	70101
Naslov uprave	Maria-Theresien-Straße 18 6020 Innsbruck
Spletna stran	www.innsbruck.at
Lega statutarnega mesta Innsbruck Lage des Bezirks Innsbruck im Bundesland Tirol (anklickbare Karte)

Innsbruck [ínnsbruk] (zastarelo slovensko: Inomost ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.

Innsbruck ima okoli 132.000 prebivalcev in je peto največje mesto v Avstriji, mesto s posebnim statutom (statutarno mesto oz. mesto s statusom okraja) ter je največje mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske.

Že od leta 1669 deluje v mestu Univerza Leopolda-Franca.

Zgodovina

Na območju današnjega Innsbrucka je že v rimskem času obstajala nasebina z imenom Veldidena, ki je bila del pomembne poti čez Alpe. V srednjem veku se je naselbina pričela razvijati okoli mostu čez reko Inn, kar je dalo ime Innsbrucku (Inn-brücke). Leta 1239 je naselbina dobila mestne pravice in je postal pomembna točka trgovanja med severom in jugom Evrope. V 15. stoletju je veja Habsburžanov v mestu imela svojo rezidenco, nadvojvoda Ferdinand II. je tu zgradil dvorec Ambras ter v njem zbiral umetnine in redkosti, kaj je predstavljalo temelj ene izmed najstarejših muzealnih zbirk v Evropi. Mesto se je razvijalo v kulturno in gospodarsko središče Tirolske, leta 1669 je bila ustanovljena univerza. V 19. stoletju je postal Innsbruck tudi pomembno prometno vozlišče, zlasti ko je bila leta 1867 končana Brennerska železnica, ki je povezala Tirolsko s severno Italijo.

Zgodovinska avstrijska Tirolska je obsegala današnje avstrijsko ozemlje Tirolske, po prvi svetovni vojni pa je izgubila območji sedanjih avtonomnih južnotirolskih pokrajin Bolzano (Bozen) in Trento (Trient, tudi tridentinsko), ki skupaj tvorita prav tako avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (uradno Trentino-Alto Adige/Südtirol).

Pred letom 1964 je Innsbruck spadal pod Brisensko škofijo (Diözese Brixen), ki je imela sedež v mestu Brixen (danes Bressanone) v Južni Tirolski. Leta 1964 je Innsbruck postal sedež novoustanovljene rimskokatoliške škofije, na ozemlju nekdanje apostolske administrature, ki je obsegala avstrijski del Briksenske škofije, potem ko je slednja po prvi svetovni vojni pripadla Kraljevini Italiji.

Leta 1968 je papež Pavel VI. nekdanji generalni vikariat v Feldkirchnu povzdignil v novo škofijo, ki odtlej obsega območje Predarlskega. Skupaj s škofijo Innsbruck sta sufraganski škofiji Salzburške nadškofije.

Šport

Smučarska skakalnica Bergisel je v neposredni bližini mesta

Innsbruck je znano zimsko športno središče. Mesto je dvakrat gostilo zimske olimpijske igre, prvič leta 1964 in drugič leta 1976, ko je zamenjalo Denver, ki je tedaj odstopil od organizacije.

Smučarska skakalnica Bergisel je eno izmed prizorišč prestižne turneje štirih skakalnic.

Prometne povezave

Prometno je Innsbruck (z avtocesto in železnico) najbolje povezan z Nemčijo na severu in z Italijo oz. Južno Tirolsko na jugu (preko Prelaza Brenner).

Javni potniški promet

Poleg javnega mestnega avtobusnega prometa (IVB – Innsbrucker Verkehrsbetriebe) v mestu vozita tako trolejbus kot tramvaj.

Glej tudi

• Letališče Innsbruck
• Univerza v Innsbrucku

Zunanje povezave

• Uradna spletna stran
• Turistične informacije Arhivirano 2005-09-23 na Wayback Machine.
• Univerza v Innsbrucku
• Letališče
• Kongres (središče zborovanj) Arhivirano 2021-06-22 na Wayback Machine.
• Živa kamera Ulice Marije Terezije (Maria-Theresien-Strasse) Arhivirano 2005-11-03 na Wayback Machine.
• Virtualni izlet Tirolska/Innsbruck Arhivirano 2015-04-12 na Wayback Machine.
• Hotel Innsbruck Arhivirano 2006-03-09 na Wayback Machine.