Sarajevo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sarajevo
Сарајево
Mesto
Center Sarajeva.

Zastava

Pečat
Sarajevo na zemljevidu Bosne in Hercegovine
Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E / 43.867; 18.417Koordinati: 43°52′N 18°25′E / 43.867°N 18.417°E / 43.867; 18.417
Država Zastava Bosne in Hercegovine Bosna in Hercegovina
Entiteta Federacija Bosna in Hercegovina
Kanton Sarajevski kanton
Upravljanje
 • Župan Alija Behmen (SDP)
Površina[1]
 • Urbano 141,5 km2
Nadmorska višina 500 m
Prebivalstvo (31. avgust 2011)[2]
 • Mesto 411.161
 • Gostota 2.202,9 preb./km2
 • Urbano 578.757
 • Urbana gostota 4.100 preb./km2
 • Metropolitansko obm. 695.658
 • Demonim Sarajevčan
Časovni pas CET (UTC+1)
Omrežna skupina +387 (33)
Spletna stran Uradna stran Sarajeva










Circle frame.svg

Mesto Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 527.049

  Muslimani 259.470 (49,23 %)
  Srbi 157.143 (29,81 %)
  Hrvati 34.873 (6,61 %)
  Jugoslovani 56.470 (10,71 %)
  drugi in neznano 19.093 (3,62 %)










Circle frame.svg

Sarajevo, popis 1991.; skupaj: 416.497

  Muslimani 208.827 (50,13 %)
  Srbi 108.074 (25,94 %)
  Hrvati 30.839 (7,40 %)
  Jugoslovani 51.875 (12,45 %)
  drugi in neznano 16.882 (4,05 %)

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine in eno od najpomembnejših mest na Balkanu. Ob popisu leta 1991 je mesto imelo 416.000 prebivalcev (527.000 z okoliškimi občinami).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Sarajevo so leta 1461 ustanovili Osmani. Z okupacijo Avstro-Ogrske leta 1878 se je mesto evropeiziralo. V tem času se je mestno jedro pomembno razvilo, zgrajene so bile značilne administrativne zgradbe kot mestna hiša (Vijećnica, danes Narodna in Univerzitetna Knjižnica) ali pa deželni muzej (Zemaljski muzej). Svetovno slavo uživa od leta 1914, ko je atentator Gavrilo Princip tu ustrelil prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda in s tem dal Avstro-Ogrski povod za vojno proti Srbiji, ki je prerasla v prvo svetovno vojno.

Sedemdeset let pozneje je Sarajevo nastopilo v pozitivnejši zgodovinski luči, ko je leta 1984 gostilo zimske olimpijske igre.

Med letoma 1992 in 1996 je med vojno v Bosni mesto, ki je bilo pod nadzorom sil federacije BIH, prestajalo dolgotrajno obleganje in obstreljevanje vojske Bosanskih Srbov.

Sedanjost[uredi | uredi kodo]

Danes Sarajevo postaja sodobna evropska prestolnica. Je del kantona Sarajevo, enega od desetih kantonov BiH. V njem so številne pomembne stare zgradbe, kot je mošeja Gazi Husrev-bega in sarajevska katedrala. Poleti v mestu priredijo vsakoletni Sarajevski filmski festival, čez leto pa Baščaršijske noči, Sarajevski zimski festival, Sarajevski festival jazza, ter Sarajevski modni teden.

Prebivalstvo, popis 1991.[uredi | uredi kodo]

Mesto Sarajevo[uredi | uredi kodo]

Mesto Sarajevo, popis 1991.
občina skupaj Muslimani Srbi Hrvati Jugoslovani drugi in neznano
Centar 79.286 39.761 16.631 5.428 13.030 4.436
Hadžići 24.200 15.392 6.362 746 841 859
Ilidža 67.937 29.337 25.029 6.934 5.181 1.456
Ilijaš 25.184 10.585 11.325 1.736 1.167 371
Novi Grad 136.616 69.430 37.591 8.889 15.580 5.126
Novo Sarajevo 95.089 33.902 32.899 8.798 15.099 4.391
Pale 16.355 4.364 11.284 129 396 182
Stari Grad 50.744 39.410 5.150 1.126 3.374 1.684
Trnovo 6.991 4.790 2.059 16 72 54
Vogošća 24.647 12.499 8.813 1.071 1.730 534
skupaj 527.049 259.470 157.143 34.873 56.470 19.093

Sarajevo (naselje)[uredi | uredi kodo]

Sarajevo (naselje), popis 1991.
naselje skupaj Muslimani Srbi Hrvati Jugoslovani drugi in neznano
Sarajevo-del, občina Centar 76.771 38.860 15.192 5.415 12.958 4.346
Sarajevo-del, občina Ilidža 63.719 27.965 22.709 6.659 4.971 1.415
Sarajevo-del, občina Novi Grad 136.321 69.383 37.369 8.880 15.564 5.125
Sarajevo-del, občina Novo Sarajevo 90.892 33.489 29.295 8.764 15.026 4.318
Sarajevo-del, občina Stari Grad 48.794 39.130 3.509 1.121 3.356 1.678
Sarajevo 416.497 208.827 108.074 30.839 51.875 16.882

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Uradna stran mesta Sarajevo. About Sarajevo.Sarajevo Top city guide. Retrieved on 4 March 2007.
  2. ^ "First release". Federal Office of Statistics, Federation of Bosnia and Herzegovina. 31 August 2011. str. 3. Pridobljeno dne 31 August 2011.