Madžari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Madžari
Magyarok
Feszty vezerek.jpg
Árpád Feszty: Sedem madžarskih poglavarjev prihaja v Panonijo; detajl z njegove slike Prihod Madžarov
Število pripadnikov

13,1–14,7 milijonov [note 1]

Regije z večjim številom pripadnikov
Zastava Madžarske Madžarska 8,504,492[1][note 2] – 9,827,875[2][note 3]
Flag of the United States.svg ZDA 1,437,694  (2013) [3]
Zastava Romunije Romunija 1,227,623  (2011) [4]
Zastava Slovaške Slovaška[note 4] 458,467  (2011) [5]
Flag of Canada.svg Kanada 315,510  (2006) [6]
Zastava Srbije Srbija 253,899  (2011) [7]
Zastava Ukrajine Ukrajina 156,566  (2001) [8]
Zastava Nemčije Nemčija 156,812 [9]
Zastava Francije Francija 100,000–200,000  (2004) [10]
Zastava Brazilije Brazilija 80,000 [11]
Zastava Avstrije Avstrija 77,174  (2018) [12]
Zastava Avstralije Avstralija 67,616 [13]
Zastava Velike Britanije Združeno kraljestvo 52,250  (2011)
Zastava Švedske Švedska 40,000–70,000
Zastava Danske Danska 50,000-55,000
Zastava Argentine Argentina 40,000–50,000
Zastava Hrvaške Hrvaška 16,595  (2001) [14]
Izraelska zastava Izrael okoli 10,000-200,000
Irska zastava Irska 8,034  (2011) [15]
Zastava Italije Italija 7,708  (2015) [16]
Zastava Turčije Turčija 6,800  (2001) [3]
Zastava Slovenije Slovenija 6,243  (2002) [17]
Zastava Češke Češka 4,102  (2016) [18]
Zastava Rusije Rusija 3,768  (2002) [19]
Zastava Norveške Norveška 2,214  (2017) [20]
Zastava Makedonije Makedonija 2,003  (2002) [21]
Zastava Poljske Poljska 2,000 (2011) [22]
Zastava Nove Zelandije Nova Zelandija okoli 2,000 [23]
Jeziki
madžarščina
Religije
krščanstvo: rimokatolištvo;[24]
protestantstvo (predvsem kalvinizem, unitarizem (Transilvanija) in luteranstvo); grško katolištvo, judovstvo in islam
Madžari, 21 stoletje

Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem. V Sloveniji živi 6.243 Madžarov (popis 2002[25]), ki imajo status narodne manjšine.

Madžari spadajo med uralsko govoreče narode. Ocenjuje se, da po celem svetu živi 13,1-14,7 milijona Madžarov in njihovih potomcev. V matični državi živi 8,5-9,8 milijona Madžarov (2011).[26] Približnio 2 milijona Madžarov živi na ozemljih sosednjih držav, ki so pred sklenitvijo Trianonske mirovne pogodbe leta 1920 spadala v Ogrsko kraljestvo, predvsem v Romuniji, Avstriji, Slovaški, Srbiji in Ukrajini.

Po svojih lokalnih jezikovnih in kulturnih značilnostih se delijo na več podskupin, vključno s Sekelji (Romunija), Čangoši (Moldavija), Paloci (severna Madžarska in južna Slovaška) in Jasi (Madžarska). Na slednje se gleda kot na iransko etnično skupino, zelo sorodno z Oseti.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Madžari v srednjem veku[uredi | uredi kodo]

Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na območje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.

V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.

Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)

Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.

Njihove prodore je zaustavil nemški kralj Oton I., ki jih je premagal leta 955 v bitki pri Augsburgu. Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Število temelji na podatkih popisa prebivalstva leta 2011. Število je manjše od resničnega, ker državljanom Madžarske in Slovaške v popisu prebivalstva ni treba deklarirati svoje nacionalnosti. Nacionalnosti ni deklariralo približno 2 milijona prebivalcev [1]
  2. ^ Število je spodnja ocena, ker 1,44 milijona prebivalcev leta 2011 ni deklariralo svoje nacionalnosti.
  3. ^ Govorci madžarskega jezika.
  4. ^ Najmanjša ocena, ker 405,261 prebivalcev (7,5% cele populacije) leta 2011 ni deklariralo svoje nacionalnosti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Bojer, Anasztázia (2012). 2011. évi népszámlálás [2011 Census] (PDF). Central Statistics Office of Hungary (madžarščina) (Budapest). ISBN 978-963-235-417-0. Pridobljeno dne 1. avgust 2016. 
  2. ^ "1.1.4.2 A népesség nyelvismeret és nemek szerint" [1.1.4.2 Population by spoken language] (XLS). Central Statistical Office of Hungary (madžarščina). 17 April 2013. Pridobljeno dne 1 August 2016. 
  3. ^ 3,0 3,1 "Total ancestry categories tallied for people with one or more ancestry categories reported: 2013 American Community Survey 1-Year Estimates". United States Census Bureau. 2013. Pridobljeno dne 1. avgust 2016. 
  4. ^ (v romunščini) "Comunicat de presă privind rezultatele definitive ale Recensământului Populaţiei şi Locuinţelor – 2011", at the 2011 Romanian census site; accessed 11 July 2013
  5. ^ 2001 Slovakian Census
  6. ^ "The 2006 census". 2.statcan.ca. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-06-25. Pridobljeno dne 2013-08-22. 
  7. ^ 2011 Serbian Census
  8. ^ "About number and composition population of UKRAINE by data All-Ukrainian census of the population 2001". State Statistics Committee of Ukraine. 2003. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31 October 2004. 
  9. ^ "Anzahl der Ausländer in Deutschland nach Herkunftsland (Stand: 31. Dezember 2014)". De.statista.com. Pridobljeno dne 12 December 2017. 
  10. ^ "Bund Ungarischer Organisationen in Deutschland" [Confederation of Hungarian Organizations in Germany]. buod.de (nemščina). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6 February 2006. 
  11. ^ Moschella, Alexandre (24 June 2002). "Um atalho para a Europa" [A shortcut to Europe] (portugalščina). Revista Época Edição. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27 February 2003. 
  12. ^ "Bevölkerung zu Jahresbeginn seit 2002 nach detaillierter Staatsangehörigkeit" [Population at the beginning of the year since 2002 by detailed nationality] (PDF). Statistics Austria (nemščina). 14 June 2016. Pridobljeno dne 1 August 2016. 
  13. ^ "Australian Bureau of Statistics (Census 2006)". Abs.gov.au. 2013-04-03. Pridobljeno dne 2013-08-22. 
  14. ^ "Položaj nacionalnih manjina u Republici Hrvatskoj – zakonodavstvo i praksa" [The Position of National Minorities in the Republic of Croatia - Legislation and Practice] (hrvaščina). Centre for Human Rights. April 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 May 2007. 
  15. ^ "CSO Emigration" (PDF). Census Office Ireland. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 2012-11-13. Pridobljeno dne 29 January 2013. 
  16. ^ "Demo ISTAT". ISTAT. Pridobljeno dne 15 January 2015. 
  17. ^ "Slovenia" (PDF). European Commission. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 19 September 2006. 
  18. ^ "Foreigners by category of residence, sex, and citizenship as at 31 December 2016" (PDF). Czso.cz. Pridobljeno dne 12 December 2017. 
  19. ^ "Report of the Russian Federation on the implementation of provisions of the framework convention for the protection of national minorities" (PDF). Council of Europe. 26 April 2005. str. 71. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28 October 2008. 
  20. ^ "Immigrants and Norwegian-born people with immigrant parents". Central Statistical Bureau of Norway. Oslo. March 2018. 
  21. ^ "Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Macedonia, 2002 - Final Report" (PDF). Republic of Macedonia State Statistical Office. Skopje. May 2005. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 8 July 2007. 
  22. ^ "Przynależność narodowo-etniczna ludności – wyniki spisu ludności i mieszkań 2011" [Membership of the national-ethnic population - results of the population and housing census 2011] (PDF). Central Statistical Office of Poland, Department for Demographic Research and Labour Market (poljščina). 29 January 2013. Pridobljeno dne 1 August 2016. 
  23. ^ "Hungarian Settlers in New Zealand". Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16 September 2015. Pridobljeno dne 1 November 2015. 
  24. ^ "Discrimination in the EU in 2012" (PDF). Special Eurobarometer. 383 (European Commission): 233. november 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2012. https://web.archive.org/web/20121202023700/http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_393_en.pdf. Pridobljeno 14. avugusta 2013.  The question asked was "Do you consider yourself to be...?" With a card showing: Catholic, Orthodox, Protestant, Other Christian, Jewish, Muslim, Sikh, Buddhist, Hindu, Atheist, and Non-believer/Agnostic. Space was given for Other (SPONTANEOUS) and DK. Jewish, Sikh, Buddhist, Hindu did not reach the 1% threshold.
  25. ^ Prebivalstvo po narodni pripadnosti, Slovenija, popisi 1953, 1961, 1971, 1981, 1991 in 2002. Statistični urad RS.
  26. ^ "Population and living conditions in Urban Audit cities, core city - Total population in Urban Audit cities". Eurostat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. avgusta 2012. Pridobljeno dne 12. decembra 2017. 

Vir[uredi | uredi kodo]

  • László Kontler: Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005.


Ljudje Ta članek s področja sociologije je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi.