Madžari

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Madžari, 21 stoletje

Madžari so ugrofinski narod, katerega pripadniki večinoma živijo na ozemlju današnje Madžarske, kjer jih po oceni iz leta 2001 živi okrog 9.416.000. Pomembnejše madžarske manjšine so še:

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Madžari v srednjem veku[uredi | uredi kodo]

Madžari so bili nomadsko ljudstvo ugrofinskega izvora s prvotno domovino ob južnem Uralu. Odtod so se najprej preselili na območje južne Rusije in Ukrajine ter se naposled za stalno naselili v Panonski nižini. Nižina je ustrezala njihovemu nomadskemu življenju in je bila po frankovsko-avarskih vojnah tudi nenaseljena.

V pisnih virih se Madžari prvič omenjajo leta 862, ko pričnejo ogrožati meje vzhodnega frankovskega kraljestva.

Po zaslugi svojih hitrih in gibčnih konj so prodrli daleč na zahod. To so bili predvsem roparski pohodi, saj so namensko napadali podeželje in tam nezaščitene cerkve in samostane, za katere so kmalu ugotovili, da so nezavarovana skladišča premoženja (zlati sakralni predmeti,...)

Tako so v letih 926 in 937 napadli zahodno frankovsko državo, enkrat pa so prodrli celo do Španije.

Njihove prodore je zaustavil nemški kralj Oton I., ki jih je premagal leta 955 v bitki pri Augsburgu. Potem so se naselili na prostranem območju panonske nižine, kjer živijo še danes.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  • László Kontler, Tisočletje v Srednji Evropi : madžarska zgodovina. Ljubljana, 2005.