Vojna

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Ramses II at Kadesh.jpgGustavus Adolphus at the Battle at Breitenfeld.jpgM1A1 abrams front.jpg

Vojna
Vojna zgodovina
Obdobja

Prazgodovina · Stari vek · Srednji vek
Smodniška doba · Industrijska doba · Novi vek

Bojišča

Zračno · Obveščevalno · Kopensko · Pomorsko · Vesoljsko

Orožja

Oklepna · Artilerija · Biološko · Konjenica
Kemično · Elektronsko · Pehota
Jedrsko · Psihološkol

Taktika

Izčrpovalna · Gverilska · Manevrska
Obleganje · Totalna vojna · Pozicijska

Strategija

Ekonomska · Velika · Operativna

Organizacija

Formacija · Čin · Enota

Logistika

Tehnika  · Oskrba

Seznami

Vojne  · Bitk ·Vojaških vsebin
Toboroženih sil sveta · vojaških izrazov
vojaških osebnosti · vojaških operacij

Vôjna ali arhaično vojska je izredno zaostren družbeni spopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojaške tehnologije.

Ostale definicije vojne[uredi | uredi kodo]

  •  »Vojne se bojujejo, da bi pričale o resničnosti svetih družbenih idealov. Če je toliko ljudi umrlo za neko ideologije – potem že mora biti prava.« — Richard Koenigsberg[1]
  • Narava reči ali ideje, za katero ljudje umirajo, je zamenljiva. Med njimi so npr. ideja Francije, Nemčije, Birtanskega imperija, japonski cesar, svoboda in demokracija, tamilska domovina, popolnejša zveza ... Mehanizem je enak: smrt in spomeniki, postavljeni v imenu umrlih, pričajo o resničnosti ideala. Smrt in memorializacija opravljata potrjevalno funkcijo. -- Koenigsbergov drugi zakon
  •  »tekmovanje ob uporabi sile« — M. T. Cicero
  •  »stanje tekmovanja med državama ob uporabi sile« — Hugo Grotius
  •  »množično pobijanje« — Lewis Richardson
  •  »nasilni dotik dveh posebnih, toda podobnih teles« — Quincy Wright
  •  »Sodobna vojna je pravno stanje, ki enako omogoča dvem ali več skupinam voditi spopade ob uporabi sile.« — Quincy Wright, 1942
  •  »Sodobna vojna je pravno stanje in oblika spopada, v katerem se izraža visoka stopnja pravne enakosti, sovraštva in nasilja v odnosih med organiziranimi človeškimi skupnostmi.« — Quincy Wright, 1965
  •  »seštevek prisilnih ukrepov, s katerimi vsaka vojskujoča se stran skuša drugo podrediti svoji volji« — Louis Renault
  •  »oborožen spopad med državama za doseganje politične premoči ter s pomočjo sredstev, ki jih dovoljuje mednarodno pravo« — Smilja Avramov
  •  »spopad kultur oblikovanih kot neodvisna plemena ali narodi« — Bronislav Malinovski
  •  »kompleksni in intenzivni družbeni spopad, ki ga povzročajo razredna, gospodarska in politična protislovja, in s katerim ob množični uporabi oboroženega boja, skušajo razredi, države, narodi, uresničiti svoje gospodarske in politične smotre. Temeljna vsebina vojne je oboroženi spopad« — Vojna enciklopedija, 1975
  •  »oborožen in krvav boj med organiziranimi človeškimi skupnostmi, ki ima lastnosti medotičnosti, organiziranosti, omejenosti v prostoru in času ter surovosti« — Gaston Bouthoul
  •  »večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
    • v njo je vpletena več kot ena država
    • prostorsko obsega več kot eno prestolnico ali eno pokrajino (več subjektov)
    • traja več kot eno leto
  • povzročitev več kot 1000 mrtvih v enem letu
    • ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost …)« — Gaston Bouthoul
  •  »mednarodni (meddržavni) oborožen spopad, ki se ga udeleži najmanj ena neodvisna država članica mednarodne skupnosti in ki povzroči najmanj tisoč mrtvih« — David Singer
  •  »oborožen spopad, ki hkrati zadovoljuje naslednja merila:
    • vsaj na eni strani se vojskujejo regularne oborožene sile države ali vlade
    • na obeh straneh je prisoten oborožen boj
    • oboroženi spopad regularnih in/ali partizanskih enot potekajo načrtovano« — Istvan Kende

Delitev vojn[uredi | uredi kodo]

po uporabljenih sredstvih[uredi | uredi kodo]

po vzroku[uredi | uredi kodo]

glede na obseg[uredi | uredi kodo]

po značilnostih[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ideologies of War, Genocide & Terror. Library of Social Science.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]