Vôjna ali arhaičnovojska je izredno zaostren družbenispopad, v katerem se družbene skupnosti (plemena, ljudstva, razredi, rasne, etnične, verske in druge skupnosti, gibanja, države in združenja držav) kontinuirano in organizirano borijo za uveljavitev svojih ciljev, ob pretežni uporabi množičnega oboroženega boja, ki po obsegu in posledicah bistveno presega druge oblike oboroženega nasilja, na isti ravni družbenega razvoja in vojašketehnologije.
»Vojne se bojujejo, da bi pričale o resničnosti svetih družbenih idealov. Če je toliko ljudi umrlo za neko ideologije – potem že mora biti prava.« — Richard Koenigsberg[1]
Narava reči ali ideje, za katero ljudje umirajo, je zamenljiva. Med njimi so npr. ideja Francije, Nemčije, Birtanskega imperija, japonski cesar, svoboda in demokracija, tamilska domovina, popolnejša zveza ... Mehanizem je enak: smrt in spomeniki, postavljeni v imenu umrlih, pričajo o resničnosti ideala. Smrt in memorializacija opravljata potrjevalno funkcijo. -- Koenigsbergov drugi zakon
»nasilni dotik dveh posebnih, toda podobnih teles« — Quincy Wright
»Sodobna vojna je pravno stanje, ki enako omogoča dvem ali več skupinam voditi spopade ob uporabi sile.« — Quincy Wright, 1942
»Sodobna vojna je pravno stanje in oblika spopada, v katerem se izraža visoka stopnja pravne enakosti, sovraštva in nasilja v odnosih med organiziranimi človeškimi skupnostmi.« — Quincy Wright, 1965
»seštevek prisilnih ukrepov, s katerimi vsaka vojskujoča se stran skuša drugo podrediti svoji volji« — Louis Renault
»kompleksni in intenzivni družbeni spopad, ki ga povzročajo razredna, gospodarska in politična protislovja, in s katerim ob množični uporabi oboroženega boja, skušajo razredi, države, narodi, uresničiti svoje gospodarske in politične smotre. Temeljna vsebina vojne je oboroženi spopad« — Vojna enciklopedija, 1975
»oborožen in krvav boj med organiziranimi človeškimi skupnostmi, ki ima lastnosti medotičnosti, organiziranosti, omejenosti v prostoru in času ter surovosti« — Gaston Bouthoul
»večji oborožen spopad, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
ima pomembne notranje politične posledice (sprememba režima) ali zunajpolitične posledice (aneksija, odcepitev, neodvisnost …)« — Gaston Bouthoul
»mednarodni (meddržavni) oborožen spopad, ki se ga udeleži najmanj ena neodvisna država članica mednarodne skupnosti in ki povzroči najmanj tisoč mrtvih« — David Singer
»oborožen spopad, ki hkrati zadovoljuje naslednja merila:
vsaj na eni strani se vojskujejo regularne oborožene sile države ali vlade
