Zlato

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Zlato (kovina))
Skoči na: navigacija, iskanje
platinazlatoživo srebro
Ag
Au
Uuu
 
 
Au-TableImage.png
Spol
Ime, znak, število zlato, Au, 79
Kemijska vrsta prehodne kovine
Skupina, perioda, blok 11 (IB), 6, d
Gostota, trdota 19300 kg/m3, 2,5
Izgled kovinsko rumeno
Au,79.jpg
Lastnosti atoma
Atomska teža 196,96655 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 135 (174) pm
Kovalentni polmer 144 pm
van der Waalsov polmer 166 pm
Elektronska konfiguracija [Xe]4f14 5d10 6s1
e- na energijski nivo 2, 8, 18, 32, 18, 1
Oksidacijska stanja (oksid) 3, 1 (amfoterično)
Zgradba mreže kubična, ploskovno središčna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje trdno
Tališče 1337,33 K (1064,18 °C)
Vrelišče 3129 K (5173 °F)
Molarna prostornina 10,21 ×10−6 m3/mol
Izparilna toplota 334,4 kJ/mol
Talilna toplota 12,55 kJ/mol
Parni tlak 0,000237 Pa pri 1337 K
Hitrost zvoka 1740 m/s pri 293,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,54 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 128 J/(kg · K)
Električna prevodnost 45,2 106/m ohm
Toplotna prevodnost 317 W/(m · K)
1. ionizacijski potencial 890,1 kJ/mol
2. ionizacijski potencial 1980 kJ/mol
Najstabilnejši izotopi
izo NA najdaljša t½ je 186,09 dni (Au-195)
197Au 100 % Au je stabilen z 118 nevtroni
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz Egipčanske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.

Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.

Zlato kot mineral[uredi | uredi kodo]

Zlato

Po današnji klasifikaciji Huga Strunza uvrščamo zlato v bakreno skupino samorodnih prvin, kamor spadata tudi baker in srebro. Ima veliko gostoto, dobro kovnost, kovinski sijaj in dobro prevajajo toploto. Kemični simbol za zlato je Au in izhaja iz latinščine »aurum«.

Atom zlata sestavlja jedro s 118 nevtroni in 79 protoni, ki ga obdaja 79 elektronov. Med seboj so atomi zlata povezani s kovinsko vezjo, elektroni pa oblikujejo med njimi elektronski oblak. Zato je zlato dober prevodnik toplote.

Pomembne lastnosti[uredi | uredi kodo]

Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin je ta najbolj kovna in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.

Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.

Barva trdnega zlata kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, je posledica dejstva, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, modra pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.

Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.

Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.

Poraba[uredi | uredi kodo]

Poraba proizvedenega zlata na svetu je približno 50% v izdelavi nakita, 40% kot investicije in 10% v industriji.[navedi vir]

Indija je največji porabnik zlata, ker Indijci pokupijo približno 25% zlata na svetu,[1] nakupijo približno 800 ton zlata vsako leto, večino nakita. Indija je tudi največji uvoznik zlata; leta 2008 je indija uvozila 400 ton zlata.[2]

Poraba zlata za nakit po državah v tonah[3][4]
Država 2009 2010 2011 2012
Zastava Indije Indija 442,37 745,70 986,3 864
Greater China 376,96 428,00 921,5 817,5
Flag of the United States Združene države Amerike 150,28 128,61 199,5 161
Zastava Turčije Turčija 75,16 74,07 143 118
Zastava Saudove Arabije Saudova Arabija 77,75 72,95 69,1 58,5
Zastava Rusije Rusija 60,12 67,50 76,7 81,9
Flag of the United Arab Emirates Združeni arabski emirati 67,60 63,37 60,9 58,1
Zastava Egipta Egipt 56,68 53,43 36 47,8
Zastava Indonezije Indonezija 41,00 32,75 55 52,3
Zastava Združenega kraljestva United Kingdom 31,75 27,35 22,6 21,1
Ostale države Perzijskega zaliva 24,10 21,97 22 19,9
Zastava Japonske Japonska 21,85 18,50 −30,1 7,6
Zastava Južne Koreje Južna Koreja 18,83 15,87 15,5 12,1
Zastava Vietnama Vietnam 15,08 14,36 100,8 77
Zastava Tajske Tajska 7,33 6,28 107,4 80,9
Skupaj 1508,70 1805,60
Druge države 251,6 254,0 390,4 393,5
Skupaj Svet 1760,3 2059,6 3487,5 3163,6

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "India's love affair with gold tarnishing". the Financial Times. 27 March 2008. 
  2. ^ "Gold: Why China outbeats India in gold reserves". Commodity online. 26 April 2009. 
  3. ^ "Gold jewellery consumption by country". Reuters. 28 February 2011. 
  4. ^ "Gold Demand Trends | Investment | World Gold Council". Gold.org. Pridobljeno dne 12 September 2013. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]