Germanski jeziki

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Germanski jeziki
Etničnost: Germani
Geografska
porazdelitev:
V severni, zahodni in srednji Evropi, Angloameriki, Oceaniji, južni Afriki
Lingvistična klasifikacija: indoevropski
  • Germanski jeziki
Prajezik: proto-germanski
Podrazdelitve:
Ethnologue koda: 17-206
ISO 639-5: gem
Linguasphere: 52- (phylozone)
Germanic languages.svg
     Države kjer je gemanski jezik prvi jezik večine prebivalstva.      Države kjer je gemanski jezik uradni toda ne primarni jezik.

Germanski jeziki so jezikovna skupina v okviru indoevropske družine.

Razvili so se iz skupnega prednika pragermanščine, ki se od ostalih indoevropskih jezikovnih skupin razlikuje po nekaterih edinstvenih razvojnih potezah; najpomembnejša med njimi sta niza glasovnih sprememb, opredeljena kot Grimmov zakon in Vernerjev zakon. Propad rimskega cesarstva je bil poslabšan s strani J in V s širjenjem germanskih ljudstev. Germani so se prvič pojavili z zavzemom E evropske ravnine in so okupirali tudi južno Skandinavijo.

Notranja delitev germanskih jezikov poteka po treh vejah:

  • vzhodnogermanski jeziki (izumrli):

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Mallory, J.P. (2007). The Oxford introduction to Proto-Indo-European and the Proto-Indo-European world. Oxford [etc.]: Oxford University Press.