Selenova kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Selenova kislina[uredi | uredi kodo]

Selenova kislina je kemijska spojina sestavljena iz formule H2SeO3. Strukturno je bolj natačno opisana s (HO)2SeO. Okso kislina je glavna sestavina pri selenovi kislini.


Sestava in lastnosti[uredi | uredi kodo]

Selenova kislina je analogna žveplovi kislini a jo lažje izoliramo. Selenova kislina nastane z raztapljanjem selenovega dioksida v vodi. Kot kristalna struktura trdne spojine, je vidna v obliki piramidnih molekul, ki so notranje povezane z vodikovimi vezmi.


H2SeO3 ↔ H+ + HSeO3- (pKa = 2.62)

HSeO3- ↔ H+ + SeO32- (pKa = 8.32)


V naravi zmerno oksidira a kinetično počasi.

V 1 M H+:

H2SeO3 + 4H+ + 4e- ↔ Se + 3H2O (Eθ = +0.74 V)


V 1 M OH-:

SeO32- + 4e- + 3H2O ↔ Se + 6OH- (Eθ = -0.37 V)


Uporabljena je za sintezo 1,2-diketona v organski sintezi (e.g. glyoxal)


Uporaba[uredi | uredi kodo]

Največja uporaba selenove kisline je pri obarvanju železa, posebej kovin v orožju, s tako imenovanim procesom "modrenja", kjer se uporabljajo selenijeva kislina, bakrov nitrat in dušikova kislina, kjer se spremeni barva iz srebrno-siva v modro-sivo. Tudi nekatera starejša rezila so bila narejena iz modrenega jekla.

Druga uporaba selenove kisline je kemijsko rjavenje in proces bakra, medenine in brona, kjer proizvedejo bogato temno rjavo barvo, ki jo lahko kasneje še poudarimo z mehansko abrazijo.


Učinki na zdravje[uredi | uredi kodo]

Kot mnoge selenove spojine, je tudi selenova kislina zelo toksična in zaužitje kakršne koli količine kisline je navadno smrtonosno. Simptomi zastrupitve s selenom se pojavijo nekaj ur po izpostavljenosti in vključujejo: omamljenost, vrtoglavico, hudo hipertenzijo in smrt.


Literatura[uredi | uredi kodo]

1. Lide, DavidR. (1998), Handbook of Chemistry and Physics (87 ed.), Boca Raton, FL:CRC Press, pp.4-81, ISBN 0849305942

2. Holleman,A. F.; Wiberg, E. "Inorganic Chemistry" Academic Press: San Diego, 2001. ISBN 0-12-352651-5.

3. Organic Syntheses, Collected Volume 3,p. 438 (1955)

4. Scarlato,E. A.; Higa, J. (28 June 1990). [www.inchem.org/documents/pims/chemical/pim483.htm#4.USES/HIGH RISK CIRCUMSTANCES OF POISONING "SELENIUM"] (in English). Retrived 29 December 2010

5. Sirchie Finger Print Laboratories, Inc. May 12, 2006.


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Predloga:Vodikove spojine

Predloga:Anaorganske spojine