Satrapija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.

Satrapije so poznali že v Medijskem cesarstvu pred letom 648 pr. n. št. prvo obsežno delitev Perzijskega cesarstva na satrapije pa se je začela v času Kira II. Velikega okrog leta 530 pr. n. št. Sistem satrapij so za njim prevzeli vsi njegovi nasledniki: Aleksander Veliki, Parti in Sasanidi.

Število satrapij se je stalno spreminjalo. Za obdobje Ahemenidov je na razpolago več seznamov satrapij, od katerih so najbolj znani

  • Darejev napis v Behistunu
  • seznam davkoplačevalcev v Zgodovini grškega raziskovalca Herodota
  • seznam perzijskih vojaških enot v istem Herodotovem delu
  • napis na Darejevi grobnici v Naqš-i Rustamu
  • Kserksov napis v Daivi

Mnogo satrapij je omenjenih tudi v knjigi Anabasis, ki jo je napisal Arijan iz Nikomedije o Aleksandru Velikemu. Našteto gradivo omogoča dober pregled dvestoletnaga razvoja teritorijalnih enot perzijskega cesarstva.

V Partskem cesarstvu je bilo po podatkih Plinija Starejšega osemnajst satrapij.

Seznam satrapij v obdobju Ahemenidov[uredi | uredi kodo]

Mnenja strokovnjakov za obdobje Ahemenidov se glede satrapij precej razhajajo. Nekateri se sklicujejo na Herodota, ki trdi, da je satrapije ustanovil tretji ahemenidski kralj Darej I., drugi pa trdijo, da so satrapije nastale že v času Kira Velikega (559 - 530 pr. n. št.). Razlog za razhajanje mnenj je zgodovinska resnica, da je podroben seznam satrapij nastal šele v času vladanja Makedoncev okrog leta 330 pr. n. št.

Zadnjih znani podatki kažejo, da je bilo v 5. stoletju pr. n. št. 24 tako imenovanih glavnih satrapij:

  • Lidija (perzijsko Sparda), upravno središče: Sarde
  • Kapadokija (Katpatuka)
  • Babilonija (Bábiruš), upravno središče: Babilon
  • Asirija (Athurá)
  • Egipt (Mudrája), upravno središče: Memfis (v letih 401/404-342 pr. n. št. je bila satrapija samostojna)
  • Libija (Putája) (v letih 401/404-342 pod oblastjo Egipta)
  • Medija (Máda), upravno središče: Ektabana
  • Armenija (Armina)
  • Partija (Parthava)
  • Horezmija (Horezm) (Uvárazmiš)
  • Pars (Pársa), upravno središče: Pasargad
  • Elam (Uvdža)
  • Baktrija (Báchtriš), upravno središče: Baktra
  • Sogdija (Suguda)
  • Gandara (Gandára)
  • Arija (Haraiva)
  • Dahá (ozemlje Dahov), delno neodvisno ozemlje
  • Saká tigrakaudá (ozemlje Masagetov), delno neodvisno ozemlje
  • Saká haumavargá (ozemlje Amirgijcev), delno neodvisno ozemlje
  • Arahozija (Harauvatiš), upravno središče: Arahoti (kasnejši Aleksandropolis)
  • Drangijana (Zranka)
  • Satagidija (Thataguš)
  • Indija (Hinduš)
  • Gedrozija (Maka)

Najpomemnejše glavne satrapije so bile Lidija, Babilonija, Egipt, Medija, Pars, Baktrija in Arahozija, v katerih so bila tudi upravna središča.

Vir[uredi | uredi kodo]

  • B. Jacobs, Die Satrapienverwaltung im Perserreich zur Zeit Darius’ III., Wiesbaden 1994

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]