Civilizacija

Ostanki Machu Picchuja, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol inkovske civilizacije.

Civilizacija (lat. civilitas – vljudnost, uglajenost) je pojem, ki je nastal v 18. stoletju in je skozi čas spreminjal svoj pomen. Sprva je označeval razsvetljensko antitezo fevdalni družbi srednjega veka. Tako so ga razumeli predvsem francoski enciklopedisti. Danes civilizacija pomeni širši pojem, ki vključuje različne faze in načine materialnega, intelektualnega in moralnega razvoja skupnosti.

S pojmom civilizacija pogosto označujemo skupek znanj, običajev, miselnih in umetniških dosežkov ter družbenih ureditev, do katerih se je neka družba dokopala v soočanju z naravnimi in družbenimi izzivi. Pomeni lahko tudi razmeroma visoko raven kulture, organiziranosti in uglajenosti, pri kateri je človeštvo s pomočjo tehnike, politike ter razvoja filozofije in književnosti obvladovalo naravne sile.

Za predstavnike razsvetljenstva je bila civilizacija tesno povezana z idejo družbenega napredka ter je pomenila prevlado racionalnosti nad religijo in razvoj naravoslovja.

Velike civilizacije

• Civilizacija Nok – nahajala se je na območju današnje Nigerije; znana je po razvitem železarstvu in značilnih terakotnih kipcih.

• Asirska civilizacija – (glavno mesto: Ašur) večino svojega obstoja je bila v vojaških spopadih, zlasti z Babilonci, ki so nazadnje prispevali k njenemu propadu. Asirci so bili znani po izjemno razvitih oblegovalnih tehnikah in vojaški strogi.

• Hetiti – znani po sklenitvi enega prvih znanih mirovnih sporazumov v zgodovini, in sicer z Egipčani po bitki pri Kadešu v času faraona Ramzesa II.

• Stari Egipčani – dosegli so visoko raven znanja na področjih matematike, fizike, gradbeništva, astrologije in astronomije ter natančno spremljali letne čase.

• Stari Grki – pomembno so vplivali na razvoj umetnosti, filozofije, politike in znanosti. Helenistična doba je dosegla vrhunec v času Aleksandra Makedonskega.